Vsebino omogoča Visa Europe
Podatki Vise kažejo, da je bilo v Sloveniji junija že 96 % vseh domačih transakcij oziroma plačil s plačilnimi karticami opravljeno brezstično. Po tem deležu smo v svetovnem vrhu. Kaj je po vašem mnenju botrovalo temu?
V minulih petih letih smo bili v plačilni industriji priče tektonskim premikom. Še leta 2016 je bil delež brezstičnih plačil med obdelanimi transakcijami na svetovni ravni zanemarljiv. Danes predstavljajo 38 % vseh transakcij, v Evropi 76 % in kar 81 % transakcij v Srednji Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Povsod po Evropi so brezstična plačila v trgovinah in prek spleta postala samoumevna in ne le praktična rešitev. Nedavna raziskava Visa Back to Business je razkrila izrazito spremembo v navadah kupcev. Skoraj dve tretjini (65 %) strank bi radi enako pogosto ali še pogosteje uporabljali brezstična plačila, in samo vsak šesti vprašani se namerava po pandemiji vrniti k starim načinom plačevanja.
Medtem ko pri nas prednjačijo brezstična plačila na prodajnih mestih, imajo države po svetu izjemno visoke deleže brezstičnih plačil še na področju urbanega transporta. Jih bomo kdaj ujeli?
Vse večja urbanizacija je tesno povezana z urbano mobilnostjo in ljudem omogoča, da se lahko v mestu odpeljejo v službo, šolo ali na prostočasne aktivnosti. Urbana mobilnost kot hrbtenica zagotavlja stabilnost vseh treh stebrov trajnostnega razvoja: naših prebivalcev, našega gospodarstva in našega okolja.
Visa si že zadnjih 15 let prizadeva poenostaviti postopek nakupa vozovnic na vseh področjih urbane mobilnosti, od tradicionalne cestne in železniške javne infrastrukture, do zasebnih mikromobilnih možnosti, kot so deljena raba koles in skirojev. Obenem smo po vsem svetu priča najmnožičnejšemu preseljevanju ljudi v urbana okolja v zgodovini. Danes skoraj 54 % ljudi na svetu živi v mestih, oziroma slaba tretjina (30 %) več kot leta 1950. Po ocenah strokovnjakov se vsak teden v mesta preseli tri milijone ljudi in po napovedih bo delež urbanega prebivalstva na svetu 2050 znašal že 68 %. Virusna pandemija utegne te številke morebiti malce spremeniti, a ne bistveno – mesta bodo ostala ključna trgovska in bivanjska središča. Izjemna rast ponuja priložnosti za omilitev posledic onesnaževanja, prometnih zamaškov, finančnih ovir za uporabnike, ki nimajo ali ne morejo uporabljati bančnih kartic in pritiskov zaradi starajočega se prebivalstva.
Pravilno ugotavljate, da se obstoječe kartice EMV s čipom povsod po svetu uporabljajo tudi za plačilo voženj, kar pomeni, da potnikom potovanj ni treba načrtovati vnaprej. Tudi slovenski trg pripravljen je na sodobno urbano mobilnost in brezstične transakcije, Visa pa mu lahko pri tem pomaga.
Kako pa lahko ponudnik plačilnih storitev, kot je Visa, spremeni potniško izkušnjo milijonov ljudi po svetu?
Naša prizadevanja vplivajo na urbano mobilnost po vsem svetu: aktivno smo vključeni v več kot 500 projektov urbane mobilnosti po svetu. Javnim in zasebnim prevoznikom smo pomagali znižati stroške izdajanja vozovnic, povečati število voženj in izboljšati potovalno izkušnjo. S svojo mrežo ljudem nenehno omogočamo preprostejše potovanje od točke A do B in povezujemo ljudi, podjetja ter vlade. Ob večanju števila prebivalcev je za napredek in dvig kakovosti življenja pomembno, da je infrastruktura mest bolj učinkovita in je mogoče dolgoročne rešitve za lažji dostop do storitev vpeljati na čim bolj preprost način. To še posebej velja v luči nedavne pandemije, ko so omejitve, namenjene zaščiti prebivalcev, precej zmanjšale število potnikov v javnem potniškem prometu in močno vplivale na finančni položaj prevoznikov po svetu. Vlaganje v infrastrukturo tako kratkoročno kot dolgoročno odločilno pripomore k dvigu učinkovitosti. Pa tudi sicer sem prepričana, da je škodljive posledice pandemije moč najlažje omejiti in hkrati izboljšati kakovost življenja prav z lažjim dostopom do in uporabo javnega potniškega prometa.
Koliko k temu (lahko) prispevajo inovacije na področju plačil?
V zvezi z inovacijami je treba omeniti, da je več kot tretjina vseh transakcij Vise na svetu brezstičnih. Izvedli smo več kot milijardo operacij za varno mobilno plačevanje z brezkontaktnimi karticami ali aplikacijami. Novi načini plačevanja so temeljito spremenili način plačevanja za blago in storitve, in njihova sinergija z urbano mobilnostjo je dejstvo. Svojo strategijo smo razširili in Viso nadgradili v »omrežje vseh omrežij« – z omogočanjem prenosa denarja znotraj Visinega in v druga omrežja z enega mesta.
Kako vidite prihodnost prometa?
Uporabniki ob digitalizaciji in udobnejšem potovanju pričakujejo, da jim bodo sledili tudi načini plačevanja. Želijo si hitra in preprosta plačila ob zagotovilu, da so njihovi podatki varni. Ta pričakovanja vsakodnevno vplivajo na nakupe blaga in storitev. Vidimo lahko, da so tehnologije za preprosto plačevanje, kakršno je brezstično, nujno potrebne, saj bo izogibanje stikom in dotikom naša realnost tudi v prihodnje. Brezstičnost nam bo pomagala, da bodo potniki ponovno začeli uporabljati javni prevoz, nato pa sledi uresničitev svetovnega trenda brezstičnih potovanj z odprto zanko.
Visa pa ne omogoča samo brezstičnega plačevanja na avtobusih in vlakih, temveč evropskim mestom pomaga, da rastejo trajnostno in uporabljajo najsodobnejše rešitve za digitalno poslovanje. V bližnji prihodnosti bodo z možnostjo plačevanja opremljeni tudi številni drugi vsakdanji predmeti. S kartico Visa bodo na podoben način kot s pametnimi telefoni denimo povezani avtomobili in tako olajšali življenje uporabnikom.
Torej delate predvsem v smeri brezstične urbane mobilnosti?
Preobrazba urbane mobilnosti z novo generacijo načinov plačevanja ponuja nove atraktivne možnosti prevoznikom, potnikom in mestom, obenem pa služi praktičnim potrebam prebivalcev mest, ki želijo živeti v prijetnem okolju. Zaradi pandemije se je brezstični promet iz zanimive spremenil v samoumevno in varno rešitev za vse. Uvajanje brezstičnega plačevanja je priložnost za prevoznike, da potnikom ponudijo vožnjo brez dotikov in si zaupanje potnikov ponovno pridobijo z učinkovitejšo rešitvijo. Naše raziskave so pokazale, da prebivalci javnega prevoza ne uporabljajo zaradi nepraktičnosti – gre za težavo, ki jo je mogoče odpraviti z brezstičnim plačevanjem. Z uporabo kartic, ki so že v naših denarnicah, lahko preprosto skočimo na avtobus/vlak in potujemo – ne da bi morali še karkoli storiti.
Ste pri tem opazili kakšne sinergije še na drugih področjih?
Vožnja po mestu in njegovi okolici z digitalnimi plačili lahko dobro dene tudi lokalnemu gospodarstvu. Majhna podjetja so hrbtenica lokalnega gospodarstva in jih je pandemija močno prizadela; vračanje kupcev jim bo zagotovilo bolj svetlo prihodnost. Potniki v mestih, ki so omogočila brezstično plačevanje voznine, pogosteje validirajo svoje vozovnice v javnem potniškem prometu in uporabljajo kartice za vsakodnevne obiske restavracij, nakupe v trgovinah in lekarnah.
