Znanstvenik, jezikoslovec, diplomat in svetovljan, ki je prek številnih aktivnosti do smrti ostal povezan z rodnim Prekmurjem, se je rodil leta 1915 na Dolnjih Slavečih na Goričkem. Že v rani mladosti se je zapisal študiju slavistike, ki ga je končal na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1941, tam je kasneje tudi doktoriral, ob delu pa je leta 1950 končal še tretjo stopnjo študija družbenih ved na Visoki politični šoli v Beogradu. Bil je udeleženec narodnoosvobodilnega boja, ki so se mu študenti ljubljanske slavistike priključili že drugi teden po okupaciji, še pred ustanovitvijo osvobodilne fronte. V letih 1942 in 1943 je bil interniran v italijanska taborišča. Po vojni je opravljal številne vidne funkcije, med drugim je bil stalni predstavnik SFRJ pri Organizaciji združenih narodov, podpredsednik zveznega izvršnega sveta (1971-1978) in predsednik izvršnega sveta skupščine SRS (1978-1980). Od leta 1985 je bil tudi redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Predsednik države Borut Pahor mu je ob stoletnici podelil medaljo za častno dejanje za njegovo »iskreno prizadevanje za sožitje in narodno spravo ter neomajno humanistično delovanje«.
