Novelo je vložila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič po primeru ustavnega sodnika ddr. Klemna Jakliča, ki je bil že v času opravljanja funkcije ustavnega sodnika pet let tudi popoldanski samostojni podjetnik, čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. Jaklič je pozneje zatrdil, da je kot samostojni podjetnik opravljal raziskovalno delo, kar mu zakonodaja dopušča, prepričan pa je, da za to ni potreboval soglasja predsednika ustavnega sodišča, zato zanj tudi ni zaprosil.
Klakočar Zupančič je v državnem zboru poudarila, da takšen zakonski predlog doslej ni bil potreben, saj v 30 letih noben ustavni sodnik ni niti pomislil, da bi ob opravljanju funkcije ustavnega sodnika opravljal katerokoli dodatno dejavnost prek pravnoorganizacijske oblike samostojni podjetnik, ki je namenjena pridobitni dejavnosti.
Sprejeta novela določa, da funkcija ustavnega sodnika ni združljiva z opravljanjem poklicne ali druge pridobitne dejavnosti, razen z dejavnostmi, ki jih kot izjeme za funkcionarje določa vsakokratni zakon, ki ureja področje integritete in preprečevanja korupcije. S tem je področje nezdružljivosti funkcije ustavnega sodnika poenoteno s področjem nezdružljivosti ostalih funkcionarjev, je pojasnila Klakočar Zupančič.
Novela zakona še določa, da mora ustavni sodnik o sprejetju članstva ali dejavnosti, ki jo bo opravljal poleg svoje funkcije, obvestiti predsednika ustavnega sodišča, ta pa potem odloči, ali je dejavnost oziroma članstvo združljivo s funkcijo ustavnega sodnika. Zoper sklep predsednika US ima ustavni sodnik pravico do pritožbe, o kateri odloča plenum ustavnih sodnikov.
Predlog so podprli v koaliciji, kjer menijo, da je treba v zakonu urediti pravno praznino. V opoziciji pa so bili do predloga, ki ga imenujejo "lex Jaklič", torej, da je pisan "ad personam", zelo kritični. V SDS so predlagali dopolnilo, da se doda tudi nezdružljivost funkcije ustavnega sodnika s položajem družbenika v odvetniški družbi, a ga je poslanska večina zavrnila.
