"Mnogi trgovci, predvsem mala in srednja podjetja, ki prodajaln ne smejo imeti odprtih, opozarjajo, da so jih trenutne razmere že privedle na rob preživetja. Njihove rezerve so v celoti pošle, državna pomoč pa nikakor ne zadošča za pokrivanje fiksnih stroškov. V teh podjetjih izražajo bojazen, da ne bodo mogli več izplačati niti plač svojim zaposlenim, saj so ostali brez vsakršnih prihodkov," so danes sporočili iz TZS.
Vlado zato pozivajo, naj nemudoma odpre neživilske trgovine v tistih regijah, kjer epidemiološki podatki to omogočajo, ter sprejme zadostne podporne ukrepe za podjetja, ki so popolnoma ali deloma zaprta.
Navajajo podatke, da je v trgovini okužb malo in da so tudi v delovno okolje vnesene predvsem iz domačega okolja zaposlenih, in primere, kako imajo odprtje prodajaln urejeno v drugih članicah EU, med drugim v Italiji, Nemčiji in na Hrvaškem.
Predlogi temeljijo na primerljivi evropski praksi ter okvirih EU
K osmemu protikoronskemu zakonu, ki je v obravnavi v DZ, so podali svoje predloge sprememb glede subvencioniranja dviga minimalne plače in začasnega čakanja na delo. Predlagajo, da se znesek povračila dela minimalne plače v obliki mesečne subvencije dvigne s 50 na 83,66 evra, kar predstavlja razliko med višino minimalne plače za leto 2021 in višino minimalne plače za leto 2020, ter da se prepoved začetka postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru prejemanja subvencije s treh mesecev skrajša na en mesec od prenehanja prejemanja subvencije.
Glede ukrepa začasnega čakanja na delo predlagajo, da se kot kriterij za upravičenost do ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo določi upad prihodkov za 10 odstotkov na način, kot je to določal prvi interventni zakon.
Pripravili so tudi že izhodiščne predloge za napovedani deveti protikoronski zakon, predvsem na področju pokrivanja fiksnih stroškov in dela izpada prihodkov trgovcem. "Naši predlogi temeljijo na primerljivi evropski praksi ter okvirih EU, zato pričakujemo, da nam bodo pristojni prisluhnili. Skrajni čas je, da tudi v naši državi začnemo ločevati med pomočjo podjetjem, katerim je na podlagi sprejetih odlokov prepovedano opravljati dejavnost, ter tisto, ki jo prejemajo podjetja, ki lahko nemoteno poslujejo," so navedli.
Poudarili so, da se trgovinska dejavnost uvršča med najpomembnejše dejavnosti, saj ustvari tretjino vseh prihodkov gospodarskih družb v Sloveniji in zaposluje več kot 100.000 oseb. "Odprtje trgovinske dejavnosti bo tudi zaradi njenega velikega pomena v gospodarstvu lahko pomembno vplivalo na hitrejše gospodarsko okrevanje," so pozvali vlado.
