Turbulentno leto za vzajemne sklade: Objavljamo nekatere dosežene donose

V turbulentnem letu na kapitalskih trgih, ko so ti pod vplivom pojava koronavirusa spomladi močno zanihali navzdol, do jeseni pa ponovno navzgor, smo preverili, kolikšne donose dosegajo v slovenskih družbah za upravljanje vzajemnih skladov. Čeprav se zavedamo, da ob dolgoročnih naložbah kratkoročni donosi niso primeren pokazatelj, smo tokrat prav zaradi omenjene nihajnosti naredili izjemo in objavljamo nekatere dosežene donose od 1. januarja do 30. septembra letos. Prav tako nas je zanimalo, kako v družbah za upravljanje blažijo nihanja na borznih trgih in kako naj se vlagatelji na to odzovejo. In ali so morda opravili alokacije finančnih sredstev v manj nihajne portfelje.

Prilagajali so portfelje

Sašo Ivanović, direktor sektorja upravljanja investicijskih skladov, je pojasnil, da gre pri volatilnosti ali nihajnosti za statistično verjetnost nihanja cene opazovanega finančnega instrumenta. Torej ob višji volatilnosti lahko naložbe hitreje zrastejo ali padejo. "V zadnjih desetih letih je bila najnižja izmerjena 30-dnevna volatilnost indeksa MSCI World v letu 2017 in je znašala okoli 3. Ob izbruhu pandemije je ta vrednost poskočila na 73,5," je pojasnil Ivanović in dodal, da imajo delniški skladi ob skoku volatilnosti relativno malo prostora za prodajo delnic, saj je najnižji dovoljeni prag delniških naložb 85-odstoten. Mešani skladi imajo nekoliko več možnosti prehajanja med obveznicami in delnicami, največ možnosti za spreminjanje naložb pa imajo fleksibilni skladi.

V družbi Triglav Skladi so ob prvih znakih izbruha pandemije v začetku marca nekoliko prilagajali portfelje, zatočišča pa iskali tudi v bolj varnih sektorjih: "Na prilagajanje nismo gledali le z zornega kota volatilnosti, temveč pričakovanj o nadaljnjem poslovanju, kar se je odrazilo v večjem naboru podjetij iz sektorjev tehnologije in zdravstva ter v manjšem naboru iz sektorjev energije in financ. Pri obvezniških portfeljih smo po padcih obveznic dali večji poudarek podjetniškim obveznicam in tistim z nižjo bonitetno oceno. Končni rezultat je tak, da večina naših skladov v letošnjem letu posluje bolje od primerljivih indeksov." Za vlagatelje, ki ne marajo visoke volatilnosti, ponujajo denarne, obvezniške in mešane sklade ter fleksibilni sklad. Fleksibilni sklad - Triglav Aktivni -, ustanovljen letos, se osredotoča na kontrolo volatilnosti, vgrajen pa ima tudi mehanizem, ki preprečuje možnost padca za več kot 20 odstotkov v obdobju enega leta. Na vprašanje, kako naj se ob nihajih na borznih trgih vlagatelji odzovejo, Tomaž Dvořak, direktor sektorja prodaje, odgovarja, da je nihajnost neločljiv del kapitalskih trgov in borze. Je tisto "tveganje", ki ga investitorji sprejemajo v zameno za dodatno donosnost, ki jo delniški trgi na dolgi rok prinašajo.

V času povečane nihajnosti in v primerih zunanjih šokov, kot je epidemija covida-19, na odločitve vlagateljev vplivajo tudi čustva, zato ob tem pride do tako imenovane korekcije: "Raziskave vedenjskih financ kažejo, da se kar 80 odstotkov malih vlagateljev in 30 odstotkov institucionalnih vlagateljev v takih primerih obnaša impulzivno namesto racionalno. Korekcije se v povprečju zgodijo vsaki dve leti, med 10- in 19-odstotne, od leta 1980 smo jih videli 14 in so povprečno trajale 54 dni." Naglim popravkom cen navzdol največkrat sledi hiter odboj navzgor in v večini primerov so korekcije kot pri covidu-19 zelo kratkotrajne. Za popravek cen od 10 do 20 odstotkov traja okrevanje trgov v povprečju štiri mesece: "V času povečane nihajnosti in negotovosti razmišljajmo racionalno in trezno, ne odstopajmo od zastavljenih ciljev in njihove ročnosti ter ne poskušajmo (u)loviti nihajev na trgu," še svetujejo v Triglav Skladih.

Svetovali povečanje delniških naložb

Tudi v družbi NLB Skladi pojasnjujejo, da so nihanja sestavni del kapitalskih trgov. Na podlagi zgodovinskih podatkov lahko vlagatelj v razpršenem delniškem portfelju na dolgi rok pričakuje med 7- in 8-odstotno letno nominalno donosnost delnic: "Če bi vlagatelj zamudil le 0,1 odstotka najbolj donosnih dni na borznem parketu, ki se pogosto zgodijo ravno ob koncu korekcij oziroma medvedjega trenda, bi se njegova pričakovana letna donosnost zmanjšala na pod 6 odstotkov, če pa bi izpustil en odstotek najdonosnejših dni, bi bila njegova pričakovana donosnost že negativna," še ugotavljajo. Vlagateljem svetujejo, naj tudi v času večje nihajnosti delniških tečajev ohranjajo strukturo naložb podskladov skladno z dolgoročnimi obeti glede donosnosti posameznih panog in regij.

V času spomladanske korekcije so vlagateljem svetovali, da delež delniških naložb povečajo. Zaradi padca delniških tečajev se je namreč njihov delež v primerjavi z deležem varnih naložb takrat zmanjšal in je njihova struktura premoženja odstopala od načrtovane. Prav tako so v času korekcije v več podskladih zmanjšali delež varnih naložb (denarja, obveznic) in povečali delniške naložbe, kar se je v nadaljevanju leta pokazalo za dobro. Praviloma so manj nihajni tisti, ki nalagajo večino denarja v manj tvegane naložbe, kot so depoziti in obveznice. Tako je podsklad NLB Skladov - Podjetniške obveznice EUR v času korekcije izgubil le 5 odstotkov vrednosti, do danes pa je izgubljeno že v celoti nadoknadil.

Tveganja blažijo z aktivnim upravljanjem

V Savi Infond upravljamo 22 podskladov Krovnega sklada Infond, ki imajo vsak svojo naložbeno politiko. Tveganost skladov blažimo z ustrezno razpršenostjo naložb in aktivnim upravljanjem naložb v portfelju sklada. V obdobjih padcev na borznih trgih imajo skladi (in vlagatelji) priložnost za dokupe naložb, zlasti tistih, ki so ugodno vrednotene in oziroma ali izkazujejo potencial rasti. Vsekakor pa morajo vlagatelji kljub nihajem na trgih zasledovati svoje naložbene cilje, ki so običajno dolgoročne narave, pojasnjuje Rene Redžič, vodja upravljanja naložb s fiksnim donosom.

Skladi morajo slediti svoji naložbeni politiki in naložbenim omejitvam, z aktivnim upravljanjem naložb in večjo razpršenostjo naložb sklada v bolj defenzivne sektorje pa je mogoče nekoliko uravnavati naložbeno tveganje. Krovni sklad Infond omogoča vlagateljem prehode med skladi in s tem plasiranje denarja v manj nihajne in manj tvegane sklade. Redžič še meni, da so najbolj odporni proti nihanjem manj tvegani skladi, katerih portfelji so instrumenti denarnega trga, depozitov in obveznic. Toda v okolju ničnih obrestnih mer ne omogočajo donosov, kot jih lahko dosežejo z delniškimi skladi: "Tovrstni skladi služijo zlasti za zmanjševanje naložbenega tveganja in vzdrževanje vrednosti naložbe pred predvidenim izplačilom vlagatelja."

Generali Investments: politika razpršenih naložb

Družba blaži tržna nihanja s široko razpršenimi naložbami v različna podjetja v posameznem portfelju sklada, uporablja pa tudi finančne instrumente za zaščito pred tržnimi nihanji. Skladno s prospektom krovnega sklada Generali Investments finančne instrumente uporabljamo kot tehniko upravljanja finančnih sredstev, in sicer za varovanje pred tržnimi tveganji. V te namene uporabljamo izvedene finančne instrumente s katerimi se trguje na organiziranih trgih. V izvedene finančne instrumente ne nalagamo z namenom trgovanja, kar nam prepoveduje tudi prospekt, temveč zgolj z namenom varovanja pred tržnimi tveganji, pojasnjujeta upravitelj Aleš Lokar in Matej Tadej Jerman, finančni svetovalec pri družbi Generali Investments.

Vsak sklad ima svojo naložbeno politiko, ki ga kot dokument potrdi regulator (ATVP). Ta dokument določa naložbeno politiko. Zato se sklad ne more umakniti v netvegane naložbe. To mora storiti vlagatelj z menjavo med posameznimi skladi (izstop iz bolj tveganega sklada in vstop v manj tveganega). A tudi pri tem je potreben zdravorazumski odnos do naložb in plemenitenja prihrankov. Ekstremi niso primeren način varčevanja, ampak je potrebna razpršitev. Zato priporočajo kombinacijo bolj in manj tveganih skladov, ki je prilagojena posameznemu vlagatelju, njegovim varčevalnim ciljem in dobi varčevanja.

Pri nekaterih vlagateljih se v skupnem sodelovanju odločijo za prilagoditve ali postavitev začasne taktične sestave portfelja. A tovrstne spremembe prinašajo dodatna tveganja, saj če se ocena ne uresniči, vlagatelj tvega, da ne bo dosegel tistega, kar si je v osnovi postavil za cilj. Zato se precej časa nameni tudi izobraževalnim vsebinam, ki vlagateljem pomagajo bolje razumeti, zakaj in kako se odločiti ter nato slediti ciljni sestavi.

"Napovedovanje prihodnosti je nehvaležno, a praviloma so manj nihajni manj tvegani skladi, kot so sklad denarnega trga in obvezniški skladi. Tem sledijo globalno najbolj razpršeni skladi, med bolj tveganimi pa so specifični ali tematski skladi (panožni/regijski). Zgodovinsko gledano, lahko rečemo, da znotraj naložbenega razreda delnic velja, da so manj dinamični bolj široki skladi (globalna osnova). Med posameznimi panogami oziroma sektorji pa med nekoliko manj nihajoče sektorje sodita področji farmacije in potrošnje."