Tudi v upravnem sporu glavna obravnava. Takšno je stališče vrhovnega sodišča v nedavno obravnavani zadevi

Vrhovno sodišče se je postavilo na stališče: tudi v upravnih zadevah je treba razsojati na glavnih obravnavah. Poleg pravnih vprašanj se bo tako presojalo tudi dejansko stanje, kar bo pri upravnih sporih omogočilo učinkovitejše sodno varstvo zoper odločitve nosilcev izvršilne veje oblasti. Ker da je pravica do glavne obravnave - tudi v upravnem sporu - samostojna človekova pravica, je mnenje vrhovnih sodnikov.

Ti so odločali v sporu, v katerem je tožnica uveljavljala pravico do odškodnine zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. V zvezi s tem je zahtevala izvedbo dokazov na glavni obravnavi pred sodiščem, ki je upravno sodišče ni izvedlo in se do razlogov za to opustitev tudi ni opredelilo. Vrhovno sodišče pa je ugotovilo, da je s tem upravno sodišče kršilo ustavno pravico tožnice do glavne obravnave, zato je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču v novo sojenje. Vrhovni sodniki so namreč menili, da je v upravnem sporu, v katerem se odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih fizičnih in pravnih oseb v razmerju do nosilcev oblasti, v primeru spornega dejanskega stanja vselej treba izvesti glavno obravnavo. Opustiti jo je mogoče samo zaradi izjemnih okoliščin, če so razlogi ustavno dopustni in izrecno določeni v zakonu. Zato, ker ustava določa, da je pravica do glavne obravnave pred sodnikom samostojna človekova pravica.
"Glavna obravnava je tudi v zakonski ureditvi upravnega spora osrednje procesno dejanje, saj je z zakonom izrecno določeno, da sodišče na prvi stopnji odloči po opravljeni glavni obravnavi. Na njej se mora odviti poleg ugotavljanja dejanskega stanja tudi celotna razprava o dejanskih in pravnih navedbah strank, ki jih mora usmerjati upravno sodišče skladno z načeli odprtega sojenja. Glavna obravnava ima torej tudi v upravnem sporu svojo temeljno funkcijo sojenja: obravnavati in razrešiti, kar je med strankama spornega v neposrednem in javnem postopku pred upravnim sodiščem," je stališče vrhovih sodnikov.

Vsaka tožba bo zaposlovala tri sodnike

Ta odločitev vrhovnega sodišča bo, pravi predsednica upravnega sodišča Jasna Šegan, bistveno vplivala na delo sodišča. "Delo sodišča pri reševanju upravnih sporov se bo upočasnilo, saj nam bo izvedba obravnav vzela čas. Sprejeto stališče namreč zelo omejuje uporabo izjeme, ki je dovoljevala reševanje upravnih sporov na nejavnih sejah, pojasnjuje Šeganova in dodaja, da je v večini primerov, ki jih obravnavajo sodniki na upravnem sodišču, stanje sporno, kar je glede na mnenje vrhovnih sodnikov pogoj za izvedbo glavne obravnave.

Premalo sodnikov, neprimerni prostori

"Sodišče ima v štirih organizacijskih enotah - na sedežu v Ljubljani, na zunanjih oddelkih v Mariboru, Novi Gorici in Celju - skupaj 29 sodnikov. S takšnim številom sodnikov ne bomo uspeli zagotoviti spoštovanja pravice do sojenja v razumnem času," opozarja predsednica upravnega sodišča. Postavilo se bo, dodaja Šeganova, tudi vprašanje razpoložljivih razpravnih dvoran, saj v Celju in Novi Gorici, na primer, razpravni dvorani ne ustrezata priporočenim ukrepom glede preprečitve širjenja koronavirusa. "Predsednika vrhovnega sodišča sem po telefonu že neformalno seznanila s situacijo. Temu bo sledilo še pisno obvestilo," pravi Jasna Šegan in dodaja, da je vprašanje reševanja teh težav kompleksno. "Hitre rešitve prav gotovo ni. Sodniki bodo stališče vrhovnega sodišča spoštovali, vendar bo prihajalo do zaostankov," pravi Šeganova. Predsednica upravnega sodišča opozarja, da bi bilo treba "v prihodnosti razmisliti o reviziji zakona o upravnem sporu, o določenih spremembah, lahko pa tudi o spremembi zakona v celoti". "Narava upravnega spora se je od leta 2007, ko je bil sprejet zakon, namreč bistveno spremenila po raznovrstnosti, obsežnosti in zahtevnosti zadev. Ob tem bi se lahko morebiti odprlo tudi vprašanje smiselnosti reorganizacije upravnega spora po zgledu na primer Hrvaške, kjer imajo dvostopenjsko upravno sodstvo. Vsekakor bomo potrebovali nove sodnike, pa tudi dodatne člane sodnega osebja, kar pa terja čas," še pojasnjuje Šeganova.