Blaž Petkovič
Ko smo slaba dva meseca po nastopu tretje Janševe vlade preverili, na katerih ministrstvih oziroma v katerih kabinetih ministrov imajo sklenjene pogodbe z zunanjimi svetovalci za komuniciranje, je tedaj izstopalo zgolj sodelovanje, ki so ga sklenili na finančnem ministrstvu. Kot smo takrat poročali, so na ministrstvu, ki ga vodi Andrej Šircelj, že 10. aprila podpisali pogodbo za storitve strateškega in komunikacijskega svetovanja z družbo Neurovirtu Sebastjana Jeretiča v skupni vrednosti 21.960 evrov z DDV, in sicer do konca tega leta. Ostale pogodbe, o katerih so nam tedaj poročali z ministrstev, so bile v veljavi še iz časa Šarčeve vlade. Pet mesecev kasneje, ko smo vnovič zaprosili za podatke o sklenjenih pogodbah na področju komuniciranja, se je situacija spremenila.
"Potreba po občasni zunanji pomoči"
Poglejmo najprej na gospodarsko ministrstvo, ki ga vodi Zdravko Počivalšek. Do nedavnega so imeli v Počivalškovem kabinetu za določen čas zaposlene tri uslužbenke na področju odnosov z javnostmi (sedaj dve), a so se kljub temu odločili še za sklenitev pogodbe z zunanjim izvajalcem, in sicer z novomeškim zasebnim zavodom za promocijo in umetniško produkcijo Vesnik. Z Zavodom Vesnik so doslej sklenili tri pogodbe, prvo že v začetku tega leta, medtem ko trenutna poteče sredi oktobra, skupna vrednost vseh treh pogodb pa znaša 19.000 evrov. "Gre za zunanje svetovanje na področju odnosov z javnostmi za potrebe ministrstva kot celote. Zahtevnost in kompleksnost komunikacijskih izzivov ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo sta v zadnjem obdobju močno narasli, zaradi česar je nastala potreba po občasni zunanji pomoči na področju komuniciranja," razloge za sklenitev pogodbe z zunanjim izvajalcem pojasnjujejo na Počivalškovem ministrstvu.
Z ministrstva za zdravje so nam sporočili, da imajo trenutno z izvajalcem Publica sklenjeno pogodbo za storitve načrtovanja in izvedbe komunikacije z deležniki glede sprejema dveh predlogov sistemskih zakonov (predlog zakona o nalezljivih bolezni in predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo), ki sta sedaj v javni obravnavi, in sicer v višini 10.000 evrov. Pogodbo so sklenili 21. avgusta, traja pa do konca leta. Kot pravijo, gre med drugim za pripravo srečanj in predstavitvenih vsebin, podporo aktivnostim kabineta ministra pri komunikaciji s splošno (mediji), politično in strokovno javnostjo (dosegljivost na telefonu ali elektronski pošti) …
Kustečeva se uči javnega nastopanja, na uradu varčujejo
Na ministrstvu za infrastrukturo, ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter vladnem uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu imajo na področju komuniciranja sklenjene bolj specifične pogodbe. "Zaradi potreb po tovrstnih storitvah v službi za odnose z javnostmi in specifičnih znanj, ki jih poseduje izvajalec", je ministrstvo za infrastrukturo sredi maja podpisalo pogodbo za grafično oblikovanje in video produkcijo s podjetjem A.V. produkcija v višini 19.500 evrov. Pogodba velja do maja prihodnje leto z možnostjo podaljšanja, "v kolikor sredstva po pogodbi še ne bodo porabljena". "Grafično oblikovanje - priprava grafičnih elementov za družbena omrežja, priprava grafičnih elementov za tisk, priprava grafičnih elementov za video vsebine; produkcija video vsebin: montaža, animacija, barvna korekcija, priprava grafik, obdelava zvoka, konvertiranje videa in kompozicija," pa so storitve, ki jih potrebuje ministrstvo Jerneja Vrtovca.
"Nimamo najetega svetovalca za komuniciranje. Za potrebe usposabljanja zaposlenih pa ima ministrstvo sklenjeno pogodbo s podjetjem Nastop plus, skupna vrednost je 23.424 evrov z DDV, predmet pogodbe pa so storitve izobraževanja in izvedbe delavnic s področja javnega nastopanja," pa odgovarjajo na ministrstvu, ki ga vodi Simona Kustec. Pogodba o storitvah izobraževanja in izvedbi delavnic javnega nastopanja najvišjemu vodstvu, in sicer ministrici, državnim sekretarjem in generalnim direktorjem, so podpisali konec aprila, velja pa deset mesecev od podpisa obeh pogodbenih strank.
Vladni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je imel do 21. septembra sklenjeno pogodbo z BMK, spletni mediji, ki je zajemala produkcijo novinarskih prispevkov in člankov za e-revijo Moja Slovenija. Prva tovrstna pogodba v vrednosti 500 evrov bruto na mesec je bila sicer sklenjena že v mandatu ministra Gorazda Žmavca. "Revije v taki obliki kot je izhajala do sedaj, ne bomo več izdajali, saj smo vsebine prenesli na spletni portal, ki je bolj ažuren in dostopen način informiranja, obenem pa je v luči varčevanja tudi finančno znatnejšo ugodnejša rešitev," pojasnjujejo v uradu.
"Zaposluje se po neznanih merilih, prijateljskih vezeh, po ubogljivosti in poslušnosti"
"Če pogledamo nekaj kadrovskih rešitev po ministrstvih, ki jih omenjate v prispevku, je slika žalostnega stanja piar stroke popolna. Zadostoval bi pogled recimo že na kulturno ministrstvo, da bi vsem bilo jasno, za kakšne standarde komunikacije gre. Zasedba piar služb po ministrstvih ni toliko podhranjena, kolikor je nekompetentna, zlasti za kompleksnejše in strateške komunikacijske projekte," poudarja Brane Gruban, ABC, HSI, mednarodno akreditirani poslovni komunikator.
Ob tem dodaja, da so dogajanja v zvezi s komuniciranjem v času pandemije zgolj stopnjevale razkrivanje precej žalostne slike, v kateri se je v zadnjih letih znašla slovenska piar scena. "Čeprav tudi v svetu velja, da so zlati časi piarja tisti iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, pa se zdi, da je erozija te stroke v Sloveniji še hitrejša in globlja. Te službe so postale odlagališče različnih kadrov, 'odcvetelih misic in športnikov', politično lojalnih in zvestih, osebnih prijateljev in znancev, ljudi, ki si prav po nobenem kriteriju ne zaslužijo vstopiti v to novo mlado profesijo," opozarja Gruban in dodaja, da se zaposluje po neznanih merilih, prijateljskih vezeh, po ubogljivosti in poslušnosti. "Kot 'vrhunec kadrovanja' se kaže imenovanje novinarjev na ta občutljiva in strateško pomembna mesta, čeprav je dokazano, da novinarji, čeprav izvirajo iz istega formalnega sistema izobraževanja, kot je npr. ljubljanska FDV, dokazano niso uspešni piarovci, saj jim je v ospredju premočrtno informiranje javnosti in ne dvosmerno komuniciranje z njimi," izpostavlja zadnje trende na tem področju naš sogovornik. Po njegovem mnenju "strateškega upravljalskega znanja praktično ni, odsotnost komunikacijskih strategij pa je bilo najbolj opaziti prav pri komuniciranju glede covida-19, kjer prav mrgoli diletantskih primerov in neupoštevanja novosti v komunikacijskih trendih po svetu".
Obiščite spletno stran brez oglasov.
