Tina Recek
Tako kot ostale dele prebivalstva je tudi študente epidemija covida-19 presenetila in postavila v novo situacijo," je danes na novinarski konferenci uvodoma dejal Klemen Peran, predsednik Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), in dodal, da so v tem času pristojna ministrstva in poslance državnega zbora opozarjali na težave, s katerimi se srečujejo študenti, ter jim pošiljali konkretne predloge za njihove rešitve.
Kot enega izmed perečih problemov je izpostavil upad študentskega dela. To je v drugi polovici marca in aprilu upadlo za polovico, celotni trg študentskega dela pa le počasi raste. Tako je bilo v maju še vedno za okoli 40 odstotkov manj študentskega dela kot lani, v juniju pa za 30 odstotkov. "Mnogi študenti so tako ostali brez najpomembnejšega vira prihodka, saj so dohodki dijakov in študentov iz študentskega dela kar trikrat višji od sredstev štipendijske politike," je poudaril Peran.
Prenizke državne štipendije
Kot drugo težavo je omenil stanovanjsko problematiko. "Študenti, ki bivajo pri zasebnikih, tako niso bili deležni državne pomoči, niti študenti, ki v študentskih domovih ne bivajo subvencionirano. Tisti, ki bivajo subvencionirano, so namreč bili upravičeni do plačila najemnine za čas, ko v domovih niso smeli bivati. Tako lahko še enkrat ponovimo zahtevo po gradnji študentskih domov, še posebej v Ljubljani in na Primorskem." V nadaljevanju je še izpostavil naslednjo težavo: da so državne štipendije prenizke - znašajo v povprečju 125 evrov - in da jih prejema premalo študentov (20 odstotkov), a po raziskavi Evroštudent so povprečni mesečni stroški študenta preko 500 evrov.
V pričakovanju preobrazbe
Kaj pozitivnega je prinesel študij na daljavo? Z ljubljanske univerze odgovarjajo, da so presegli klasično dojemanje pedagoškega dela v predavalnicah, in nadaljujejo: "Definicija neposredne pedagoške obremenitve s šestimi urami predavanj v predavalnici na teden bo morala doživeti preobrazbo v številne druge oblike dela s študenti. Zagotovo bodo te izkušnje podlaga za pripravo novih strategij delovanja univerz, najbrž pa je tudi čas za osvežitev naše krovne zakonodaje. Nič pa ne more nadomestiti neposrednih stikov med profesorji in študenti."
Načini študija v jeseni še neznanka
Pred študenti sta jesensko izpitno obdobje in nato skok v novo študijsko leto. Ali si lahko obetajo klasičen potek študija na naših dveh največjih univerzah? "Danes težko govorimo o tem, na kakšen način bomo pričeli študijsko leto 2020/21. Vsekakor si na Univerzi v Mariboru želimo osebnega stika z našimi študenti, še posebej pomembno je, da bi na takšen način na fakultetah naše univerze sprejeli bruce," izpostavijo na mariborski univerzi. Poudarjajo še, da če študentje nimajo stika z akademsko skupnostjo in študentskim življenjem, to slabo vpliva na pridobivanje socialnih kompetenc, ki jih študentje pridobijo, če so v pedagoški proces vključeni na fakulteti. Vsekakor bodo, tako kot do sedaj, upoštevali priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje in ukrepe, ki jih sproti sprejema vlada, "saj je zdravje tako naših študentov, visokošolskih učiteljev in vseh ostalih, ki pomagajo sooblikovati visokošolski prostor, na prvem mestu". Ob tem pojasnjujejo, da so že postopek vpisa v študijsko leto 2020/21 prilagodili negotovim razmeram, povezanim s širjenjem nalezljive bolezni. Če bo treba tudi študijsko leto pričeti virtualno, so na univerzi na to pripravljeni - pedagoški proces bodo izvedli na daljavo. Visokošolski učitelji so našli inovativne načine za delo s študenti, da le-ti usvojijo učne izide in pridobijo kompetence, predvidene z akreditiranimi študijskimi programi.
Odzvalo se je 498 študentov
Konec aprila je ŠOS objavil poziv za dodelitev nepovratne denarne pomoči študentom, ki so jih ukrepi za zajezitev epidemije najbolj prizadeli. Odzvalo se je 498 študentov. Pomoč, ta v skupni višini znaša skoraj 30 tisoč evrov, bo dobilo 193 prijaviteljev, ki izpolnjujejo pogoje.
