Slovenska raziskava pokazala: Večina mladih cepljenju ne nasprotuje, največ zaupanja izražajo v strokovne in znanstvene vire informiranja

Asja Lednik
08.09.2021 17:18
Center za socialno psihologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani predstavlja prve izsledke raziskave o odzivih mladih na epidemijo in ukrepe ter o odnosu mladih do cepljenja. Raziskava temelji na reprezentativnem vzorcu oseb, starih med 15 in 30 let. Mladi večinsko cepljenju ne nasprotujejo, izrecno ga zavrača 30 odstotkov.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Fotografija je simbolična.
Sašo Bizjak

Kor so sporočili, so rezultati prve raziskave mladih v starostni skupini od 15 do 30 let pokazali, da je delež cepljenih zelo blizu deležu cepljenja v splošni populaciji (polno cepljenjih 42,8 odstotka), pri čemer je treba upoštevati, da jih medicina ne uvršča med ogrožene skupine. Skupni delež cepljenih mladih (z enim ali dvema odmerkoma) in tistih, ki se še nameravajo cepiti, znaša 57,5 odstotka, še nadaljnjih 12,3 odstotka mladih pa je glede cepljenja neodločenih. Delež mladih, ki se v naslednjih šestih mesecih ne nameravajo cepiti, je 30,2 odstotka.

Mladi, ki se ne nameravajo cepiti, imajo o varovalni vrednosti cepiva za svoje zdravje in zdravje skupnosti izrazito negativna stališča. Med njimi se jih več kot 80 odstotkov ne strinja s tem, da bo njihovo cepljenje pozitivno vplivalo na zdravje drugih v skupnosti, več kot 60 odstotkov jih ne verjame, da s cepljenjem zmanjšajo možnost okužbe s korona virusom; več kot 80 odstotkov pa se jih ne strinja s tem, da jih cepljenje varuje pred tem, da bi zboleli za COVID-19. Kar 24,5 odstotka mladih se strinja s trditvijo, da cepivo proti koronavirusu povzroči neplodnost. Skupina mladih, ki se ne namerava cepiti, se najbolj strinja s trditvami o tem, da je koronavirus izmišljotina ali sredstvo za nadzorovanje populacije.

Glede zaupanja virom informiranja o covidu-19 mladi izražajo največ zaupanja v strokovne in znanstvene vire informiranja; precejšnjo mero nezaupanja pa izražajo v politične odločevalce, družbena omrežja, spletne klepetalnice in forume, so še sporočili s fakultete za družbene vede.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta