Ta teden smo začeli z novim rekordom pri številu na novo okuženih s covidom-19. V ponedeljek so namreč ob opravljenih 3943 PCR-testih potrdili 877 okužb. V bolnišnici zdaj zdravijo 229 covidnih bolnikov, od tega jih 54 potrebuje intenzivno zdravljenje. Številke so vsak dan višje in strokovnjaki opozarjajo, da smo že krepko zakorakali v četrti val epidemije.
Kmalu se bo z virusom srečala velika večina
"Napovedi so nehvaležne, ker je potek odvisen od ravnanja ljudi in od uvedenih ukrepov. Trenutno modeli kažejo, da bomo vrh morda dosegli konec oktobra, pri čemer bi se skupaj okužilo več kot 200.000 ljudi. Predvidoma bo zelo obremenjen zdravstveni sistem," pravi Roman Jerala s Kemijskega inštituta. Da številke tako zelo naraščajo, pa je kriva predvsem nizka precepljenost.
"Kakšen in predvsem kako dolg bo četrti val, je tako odvisno predvsem od nas samih," pa meni epidemiolog Karl Turk iz mariborske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Prepričan je, da bodo to jesen oziroma zimo v stik z virusom prišli praktično vsi, ki še niso cepljeni, kar pomeni, da bi po najverjetnejših napovedih lahko bil to zadnji tako močan val. To je v intervjuju za portal N1 dejal tudi imunolog Alojz Ihan. Po tem bi namreč lahko imeli skoraj vsi dolgotrajno delujoče spominske limfocite T proti virusu, ki nas bodo ščitili pred resnejšim zbolevanjem.
To pomeni, da bodo ponovne okužbe tako cepljenih kot prebolelih v naslednjih mesecih in letih najverjetneje blažje. Situacija bi lahko bila podobna, kot je pri gripi, ko lahko zbolimo z blažjimi znaki, če smo imunsko oslabljeni ali imamo nekatere kronične bolezni, pa lahko zbolimo tudi za hujšo obliko. "Prav zato menim, da je precejšnja verjetnost, da bo to zadnja zima z epidemijo. Tako okužba kot cepljenje nam bosta zagotavljala odpornost proti težkemu poteku bolezni v prihodnje. Problem pa je, kakšne bodo posledice, koliko ljudi bo po nepotrebnem umrlo in koliko jih bo imelo dolgotrajne zdravstvene posledice, ker se niso odločili za cepljenje," razlaga Jerala.
Nove različice in okužbe se bodo sicer še pojavljale, a te ne bodo več tako zelo polnile bolnišnic. A Turk vseeno opozarja: "Cepljenje je še vedno boljša možnost kot to, da se naravno prekužimo. Da ne bo večjega števila okužb, je pomembna kolektivna imunost, ki jo je treba nenehno vzdrževati, sicer bomo imeli nove valove." Čeprav tako Turk kot tudi Ihan in Jerala napovedujeta postopno umirjanje epidemije, pa ne izključujeta niti drugega bolj črnega scenarija. "Za zdaj nas cepivo ščiti pred novimi različicami, a če bi nastala kakšna velika antigenska sprememba, proti kateri cepivo več ne bi učinkovalo, bi lahko nastale nove težave. V takem primeru bi bili spet na začetku poti in bi spet razvijali nova, ustreznejša cepiva. To bi bil najslabši scenarij," še razmišlja Turk.
Postcovidni sindrom bo doletel tudi družbo
Če so pred nami res zadnji meseci epidemije, bi to pomenilo tudi postopno sproščanje ukrepov in vračanje v staro normalnost, a antropologi menijo, da ta ne bo takšna, kot smo je bili vajeni še pred epidemijo.
"Zdaj živimo v času stalne krize in ta se bo zagotovo v kakšni drugi obliki nadaljevala tudi po covidu. Med krizo se spremenijo navade ljudi, tudi temeljne vrednote. Družba se spreminja, kot se sicer ne bi, in tudi tokrat se je," pravi antropolog Dan Podjed, ki je prepričan, da v tem času nastaja neki novi človek - imenuje ga covidni človek. "Opažam tri vidike, ki se v družbi krepijo in bodo z nami ostali. Eden je življenje med štirimi stenami, drugi je življenje pred zasloni, tretji trend pa je, da prehajamo v družbo nadzora. Zaradi virusa ne opazimo, da se dogaja prehod iz družbe tveganja v družbo nadzora, a dejstvo je, da se to krepi."
Peter Simonič, kulturni antropolog z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Mariboru, pa kot ključne spremembe, ki so v družbi nastale v tem času, izpostavlja vse večji individualizem, protekcionizem do kapitala, dvom do medijev in znanosti, ki vse bolj izgublja veljavo. "To je zagotovo realnost, s katero bomo živeli tudi, ko bo covid preteklost," je dejal. Pravi, da se ves čas izpostavlja predvsem zdravstvene vidike epidemije, na druge pa se pozablja. "Na eni strani zaznavamo otopelost pri določenem delu ljudi, na drugi strani pa upor, saj so številni ukrepi nejasni in neutemeljeni, kar pa seveda krha zaupanje ljudi. Diskurz je zelo enoznačen. Zadeve niso konsistentne in od ljudi ne moremo pričakovati, da bodo sprejeli polbožanske resnice. Treba je namreč razlagati zakaj in ne le dajati navodil brez argumentov," meni Simonič.