Slovenski zunanji minister Anže Logar se bo v Benetkah v soboto sestal s kolegoma iz Italije in Hrvaške. O čem bo Logar tam govoril s kolegoma, Luigijem Di Maiem in Gordanom Grlićem Radmanom, smo povprašali na slovenskem zunanjem ministrstvu (MZZ).
Seveda je glavno vprašanje, s kakšnim predlogom odhaja naš minister, saj bo v Benetkah govor o razglasitvi italijanske in hrvaške izključne gospodarske cone v Jadranu. Slovenija namreč na to ne more imeti vpliva. Ob tem, da se je taka razglasitev pripravljala že od letošnje pomladi, je naša diplomacija - po lastnem prostodušnem priznanju - zaspala. Še več, razglasitvi lastnih con in svojemu epikontinentalnemu pasu se je Slovenija po spremembi pomorskega zakona leta 2018 pod Cerarjevo vlado - menda v skladu z arbitražno odločbo o meji, ki pa je Hrvaška ne priznava - že sama odpovedala.{infobox-quote_full}147975{/infobox-quote_full}
Kaj lahko stori Slovenija?
Takole so nam odgovorili iz MZZ: "Hrvaška in Italija imata po mednarodnem pravu in mednarodnem pomorskem pravu (Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu - UNCLOS) možnost, da razglasita izključno gospodarsko cono. Slovenija ima kot obalna država Jadrana pri tem svoje interese, ki so prav tako opredeljeni v konvenciji. Po arbitražni razsodbi ima Slovenija teritorialni dostop do odprtega morja preko območja stika (tako imenovani junction). Vendar arbitražna razsodba in mednarodno pravo dopuščata možnost, da v Jadranu ne bo več odprtega morja, ko bodo razglašene izključne gospodarske cone drugih držav. Slovenija je arbitražno razsodbo sprejela in leta 2018 tudi razveljavila svoj zakon o svoji coni in epikontinentalnem pasu.
Slovenska diplomacija že nekaj časa - tako preko tihe diplomacije kot nazadnje ob obisku ministra Anžeta Logarja v Rimu 10. decembra - dela prav na uveljavljanju slovenskih interesov, prepoznanih po UNCLOS ob razglasitvi obeh izključnih ekonomskih con. Slovenija bo naredila vse, da bodo zaščiteni interesi države in zagotovljene vse pravice in svobode v skladu z mednarodnim pravom. Da so interesi Slovenije prepoznani, kaže tudi dejstvo, da prihaja do sestanka treh zunanjih ministrov v Benetkah že v soboto. Temu sestanku bo sledil sestanek v januarju 2021, in sicer še pred razglasitvijo izključnih ekonomskih con s strani obeh sosednih držav."
Enake ribolovne pravice?
Na naše dodatno vprašanje, ali minister Logar v Benetke odhaja nemara tudi z vprašanjem o ribolovnih kvotah za slovenske ribiče v novorazglašenih conah ali pa vsaj s predlogom, denimo, o skupnem ekološkem upravljanju severnega Jadrana, so v MZZ zapisali tole: "Članice Evropske unije, torej tudi Slovenija, ohranjajo enake ribolovne pravice tudi po razglasitvi izključne gospodarske cone." Mimogrede, Slovenija praktično ta hip nima ribiške flote, s katero bi lahko lovila na odprtem morju.
Dodajmo, da so se leta 2003 prav v Benetkah omenjene tri države že dogovorile o skupni zaščiti ribolovnih območij, s čimer so preprečile čezmerni izlov po tretjih državah. Ko bočna razmejitev njenega morja s slovenskim še ni bila določena z arbitražo, je Hrvaška istega leta razglasila svojo ekološko-ribolovno cono. Svoj epikontinentalni pas in svojo zaščitno-ekološko cono na morju je leta 2005 razglasila tudi Slovenija. Na papirju je njena cona segala celo do višine Vrsarja. Slovenija in Italija sta nato leta 2008 dosegli, da hrvaška ribolovno-ekološka cona za članice EU ne velja. Hrvaška tedaj še ni bila članica EU. To več ne bo mogoče, saj EU, predvsem v Sredozemlju, spodbuja razglaševanje izključnih gospodarskih con. Zato Hrvaško tokrat niti ne moti, da še nima določene morske meje s Črno goro.
Logar je po videosestanku z italijanskim kolegom Di Maiem prejšnji teden tudi sporočil, da vrnitev Narodnega doma v Trstu slovenski manjšini poteka v pravi smeri. Toda italijanska vlada v predlog proračuna te vrnitve ni uvrstila. Odgovor MZZ: "Pretekli teden se je končal postopek registracije Fundacije Narodnega doma, ki bo prevzela Narodni dom v Trstu v last in posest, kar je v skladu s časovnico in dosedanjimi dogovori z italijansko stranjo. Italijanska stran je tudi že imenovala predstavnika v upravni odbor fundacije, tako da je ta polno registrirana in opravilna. Slovenija aktivno spremlja vse postopke, povezane z vrnitvijo Narodnega doma, ki so zapisani v Protokolu, podpisanem 13. julija letos v Trstu, in je v tesnem stiku s predstavniki pristojnih italijanskih oblasti."
Kako čez zahodno mejo?
Za konec smo želeli še izvedeti, kakšen režim prehajanja slovensko-italijanske meje pričakujejo po 21. decembru, ko Italija napoveduje, da bo zavoljo vnovičnega porasta okužb z novim koronavirusom uvedla še ostrejše ukrepe, ki bi lahko prekinili vsakodnevne zveze slovenske manjšine z matico.
"Ukrepi glede prehajanja meje oziroma prihoda v Italijo v času praznikov, se pravi med 21. decembrom 2020 in 6. januarjem 2021, so jasni. Omogočajo prehajanje meje dnevnim migrantom zaradi dela in tistim, ki mejo prehajajo iz zdravstvenih razlogov. Namen teh ukrepov je skladen s slovenskimi cilji omejevanja nenujnih stikov. Slovenska stran je italijansko zaprosila za razširitev kroga izjem nemotenega prehajanja meje z osebami, ki mejo prehajajo zaradi vzdrževanja družinskih stikov. V to skupino so zajete predvsem družine, ki bivajo na oziroma ob meji, in zaradi negovanja ostarelih ali varovanja otrok ter vzdrževanja stikov znotraj družine pogosto, nekateri tudi večkrat dnevno, prehajajo mejo. Pričakujemo, da bo ta izjema vključena v končno besedilo omejitev, ki bodo veljale med prazniki," so sporočili iz MZZ.
