Iz letnega pregleda Statističnega urada RS, ki odraža nekaj ključnih kazalnikov življenja v Sloveniji v letu 2020, smo izbrali nekatere kazalnike - o gospodarski rasti in klimi, plačah, kupni moči prebivalstva, gospodinjstvih, kmetijstvu... Dobre tri četrtine Slovencev internet uporablja vsak dan ali skoraj vsak dan. Kaj kaže širša statistična popotnica.
Gospodarska rast
Gospodarska aktivnost v Sloveniji se je v letu 2020 po šestih letih nepretrgane rasti zmanjšala. Bruto domači proizvod (BDP) je bil v prvih devetih mesecih 2020 realno za 6,0 % nižji kot v istem obdobju 2019. Če bo učinek zdravstvene krize na gospodarstvo podoben, kot je bil v drugem četrtletju 2020, lahko pričakujemo, da se bo BDP v celem letu 2020 glede na 2019 realno zmanjšal za okoli 8,0 %. Zaradi epidemije se je zmanjšalo tudi povpraševanje iz tujine. Izvoz je bil v obdobju od januarja do septembra 2020 glede na isto obdobje 2019 realno nižji za 11,3 %. Uvoz je bil nižji za 13,0 %. Kljub temu je bil saldo zunanje menjave Slovenije v prvih treh četrtletjih 2020 pozitiven; znašal je 3,4 milijarde EUR.
Gospodarska klima
Gospodarska klima je začela upadati že konec leta 2018. Trend padanja se je nadaljeval tudi v 2019 in 2020. V aprilu 2020, sredi prvega vala epidemije covida-19, je kazalnik gospodarske klime dosegel najnižjo vrednost, odkar ga merimo (to je od januarja 1999). Potem se je na mesečni ravni pet mesecev zapored dvigal, v oktobru 2020 pa se je rast ustavila. V novembru 2020 je bila vrednost kazalnika gospodarske klime tako kot vse mesece od vključno marca 2020 dalje nižja od dolgoletnega povprečja. Vrednost tega kazalnika se je v aprilu 2020 izrazito znižala tudi v celotni EU-27. Tako kot v Sloveniji, se je kazalnik v EU-27 do oktobra 2020 dvigal, potem pa se je rast ustavila.
Plače
Povprečna mesečna bruto plača za obdobje od januarja do septembra 2020 je bila višja od povprečne mesečne bruto plače za isto obdobje 2019, in sicer nominalno za 5,5 %, realno (tj. ob upoštevanju indeksa rasti cen življenjskih potrebščin) pa za 5,3 %. Rast povprečne mesečne bruto plače je bila posledica rasti povprečnih mesečnih bruto plač v obeh sektorjih, javnem (6,5 %) in zasebnem (4,7 %).
Izobraževanje
Število otrok, vključenih v vrtce, se že nekaj let zvišuje. V šolskem letu 2019/20 je bilo v vrtce vpisanih 94 % vseh otrok med 4. in 5. letom. S tem odstotkom smo skoraj dosegli cilj strategije Evropa 2020, ki je 95 %. Od leta 2011/12 dalje se zvišuje tudi število otrok v osnovnih šolah. Vpis v srednjo šolo pa še vedno upada. V šolskem letu 2019/20 je bilo vpisanih 72.783 dijakov, kar je 2500 manj kot pred petimi leti. Vendar je bilo v tem šolskem letu nižje kot v prejšnjem samo število vpisanih v gimnazijske programe, medtem ko je bilo število vpisanih v srednješolske poklicne in strokovne programe enako ali celo nekoliko višje kot v letu pred tem. V zadnjih letih se izobrazbena sestava prebivalcev Slovenije izboljšuje.
Blagovna in storitvena menjava s tujino
Menjava blaga in storitev s tujino se je zaradi epidemije covida-19 v prvi polovici leta 2020 precej zmanjšala. Delež izvoza blaga in storitev v BDP je bil za 7 % nižji kot v prvi polovici 2019 in je znašal 79 % BDP.
Cene
Epidemija koronavirusne bolezni v letu 2020 in ukrepi za preprečevanje širjenja okužb so vplivali tudi na inflacijo, vendar ne toliko na višino drobnoprodajnih cen kot na način in obseg zbiranja cen.
Drobnoprodajne cene so se v letu 2020 nekoliko znižale. V prvih enajstih mesecih 2020 je bila stopnja inflacije −0,8-odstotna, na letni ravni pa še za 0,1 odstotne točke nižja. K inflaciji so v 2020. največ prispevale nižje cene goriv in energije, ki so se v primerjavi z lanskim novembrom znižale za 10,7 %. Med podražitvami, ki so letno inflacijo zviševale, pa so izstopale podražitve hrane, pijače in tobaka (2,2 %). Cene blaga so se znižale v povprečju za 1,9 %, cene storitev pa so se zvišale v povprečju za 1,1 %.
Brezposelnost
Stopnja brezposelnosti se je v drugem in v tretjem četrtletju 2020 rahlo povečala. Stopnja anketne brezposelnosti je bila v tretjem četrtletju 2020 5,1- odstotna, kar je za 0,4 odstotne točke manj kot v istem obdobju 2019, in približno enaka kot v drugem četrtletju 2020, ob začetku epidemije covida-19. Spremembe na trgu dela v 2020 so bile v veliki meri posledica že navedenih izrednih razmer. Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji je po zadnjih podatkih o stopnjah brezposelnosti v državah članicah EU (za drugo četrtletje 2020) 5,2- odstotna in nižja od evropskega povprečja EU-27, ki znaša 6,7 %. To povprečje se od istega obdobja prejšnjega leta ni spremenilo.
Digitalna družba
V času pandemije bolezni covid-19, v katerem smo, ko je za ustavitev širjenja okužb s koronavirusom nujno upoštevati medosebno fizično oddaljenost, so tehnologije, ki omogočajo izvajanje različnih aktivnosti in ohranjanje stikov z najbližjimi na daljavo, pomembnejše kot kadar koli prej. Prav tako bistveno pa je v tem trenutku tudi vedeti, kakšno je resnično stanje na tem področju. Skratka, tudi statistični podatki o uporabi informacijskokomunikacijske tehnologije med prebivalstvom morda še nikoli doslej niso bili tako aktualni in zanimivi, kot so v tem trenutku. Kaj vse lahko izvemo iz njih? Da je bilo v Sloveniji v 1. četrtletju 2020 med osebami, starimi 16–74 let, 87 % rednih uporabnikov interneta (v 2019: 83 %). 76 % 16–74-letnikov je internet uporabljalo vsak dan ali skoraj vsak dan (v 2019: 74 %), 75 % pa večkrat na dan (v 2019: 69 %). 11 % oseb te starosti pa interneta do zdaj še ni uporabljalo (v 2019: 13 %). Da je 60 % 16–74-letnikov uporabljalo za neposredno sporočanje in izmenjavo sporočil programe, kot so Viber, WhatsApp, Skype, Messenger, Snapchat (v 2019: 49 %). Da jih je 52 % uporabljalo internet za telefoniranje ali videotelefoniranje (v 2019: 42 %).
Podjetja
Poslovanje podjetij se je v prvi polovici 2020 zaradi epidemije deloma zaustavilo, zaradi česar je bila ustvarjena dodana vrednost nižja, kot bi bila sicer. Glede na prvo polovico leta 2019 je bila nižja za 8,2 % in je bila v celoti posledica nižje dodane vrednosti v drugem četrtletju.
Kupna moč prebivalstva
Dejanska individualna potrošnja (DIP) na prebivalca v standardih kupne moči (ta odraža materialno blaginjo gospodinjstev in s tem kupno moč prebivalstva) je v Sloveniji v letu 2019 dosegla 83 % povprečja v EU-27, kar je za 2 odstotni točki višja vrednost od tiste, ki jo je dosegla v 2018. Po vrednosti tega kazalnika sta ji bili najbližji Malta in Češka (vsaka s 85 % povprečja v EU-27). BDP na prebivalca po kupni moči (ta je merilo gospodarske razvitosti države) se v Sloveniji povečuje. V 2019 je dosegel 89 % povprečja v EU-27, kar je za 2 odstotni točki več kot v 2018. To je bilo že četrto zaporedno leto, v katerem je bil višji kot v letu prej. Sloveniji sta bili po vrednosti tega kazalnika v 2019 najbližji državi članici Ciper (90 %) in Španija (91 % povprečja v EU-27).
Turizem
Število prihodov in prenočitev turistov v Sloveniji je bilo v januarju in februarju 2020 primerljivo številu v teh dveh mesecih preteklega leta, v marcu in aprilu 2020 pa je epidemija covida-19 slovenski turizem povsem ohromila. Prihodov turistov od sredine marca od sredine maja 2020 ni bilo, prenočitev je bilo zanemarljivo malo (ustvarile so jih osebe, ki ostajajo v Sloveniji dalj časa, večinoma zaradi študija v okviru mednarodnih študijskih izmenjav). Po preklicu epidemije so se začeli turisti spet počasi vračati v Slovenijo; število prihodov turistov in število njihovih prenočitev sta v juniju 2020 dosegli približno 35 % vrednosti iz junija 2019.
Osebni avtomobili
V letu 2020 se je do konca septembra prvič v Sloveniji registriralo okoli 43.000 novih osebnih avtomobilov, kar je za četrtino (25 %) manj kot v prvih treh četrtletjih 2019. Razlog za manjše število prvih registracij osebnih avtomobilov gre pripisati tudi razglasitvi epidemije covida-19, saj sta bila v Sloveniji začasno onemogočena nakup in registracija cestnih vozil.
Gospodinjstva
Razpoložljivi dohodek gospodinjstev je bil v prvi polovici leta 2020 na enaki ravni kot v prvi polovici 2019, pregled po četrtletjih pa pokaže pomembne razlike med prvim in drugim četrtletjem 2020. V prvem četrtletju se je razpoložljivi dohodek še povečeval (prav tako sredstva za zaposlene), v drugem četrtletju pa so se tako razpoložljivi dohodek gospodinjstev kot sredstva za zaposlene zmanjšali.
Kmetijstvo
Po začasnih podatkih o rastlinski pridelavi v 2020 naj bi bila letina večine poznih poljščin, predvsem koruze in krompirja, visoko nad desetletnim povprečjem. Pričakovani povprečni pridelek koruze za zrnje bo prvič presegel 10 ton na hektar, silažne koruze pa 50 ton na hektar. Pri pridelku krompirja pričakujemo skoraj 31 ton na hektar, skupaj naj bi ga pridelali blizu 75.000 ton. Hmeljarji so v 2020. obdelovali 1489 hektarjev hmeljišč, kar je za 8 % manj kot v 2019.
Dolg in primanjkljaj
Gospodarske posledice epidemije covida-19 so zaznamovale tudi statistiko javnih financ. Za omilitev posledic so bili sprejeti obsežni enkratni ukrepi, ki so občutno vplivali na stanje javnih financ: dolg sektorja država se je v prvem polletju 2020 povečal in ob koncu drugega četrtletja tako znašal 36.803 milijone EUR ali 78,2 % BDP, država pa je v prvem polletju 2020 poslovala s primanjkljajem v višini 2317 milijonov EUR ali 10,5 % BDP. Ministrstvo za finance načrtuje za letošnje leto primanjkljaj v višini 3954 milijonov EUR.
Emisije v zrak
Slovenija je v letu 2018 v ozračje izpustila 9,2 tone ekvivalenta CO2 toplogrednih plinov na prebivalca, kar je približno 0,4 tone na prebivalca več, kot je znašalo povprečje v EU-28. Največ toplogrednih plinov na prebivalca je v ozračje v 2018 izpustil Luksemburg (16,7 tone ekvivalenta CO2 na prebivalca), najmanj pa Hrvaška (6,0 tone ekvivalenta CO2 na prebivalca).
