Avto-moto zveza Slovenije (AMZS) je uspešno zaključila evropski projekt na področju raziskav in razvoja avtonomne vožnje BRAVE (BRidging gaps for the adoption of Automated VEhicles), ki ga je v sodelovanju z devetimi partnerji iz sedmih držav izvajala od junija 2017, njegov cilj pa je bil izpopolniti tehnologijo pogojno avtonomnih vozil in jo prilagoditi raznolikim zahtevam v cestnem prometu. Posebna pozornost v raziskavi je bila namenjena potrebam, zadržkom in pričakovanjem udeležencev v prometu za zagotavljanje varnosti ob vpeljavi pogojno avtonomnih vozil v promet.
V raziskavi je sodelovalo več kot 6000 ljudi, starejših od 18 let. Na vprašanja so odgovarjali udeleženci v prometu iz sedmih držav: Francije, Nemčije, Slovenije, Španije, Švedske, Avstralije in ZDA. V Sloveniji je pri raziskavi sodelovalo 962 ljudi.
Del raziskave so bila vprašanja glede morebitnih tehničnih, pravnih in etičnih težav, ki bi lahko nastale ob vpeljavi avtonomnih vozil 3. stopnje, to so pogojno avtonomna vozila oziroma CAC (Conditionally Automated Cars), ki lahko v določenih situacijah prevzamejo nadzor nad vožnjo, na primer na avtocestah ali med parkiranjem. V teh primerih avtomobil postane izvršni in odgovorni sistem, voznik pa lahko spusti volan iz rok, vendar mora ostati pozoren.
Ključni del raziskave je bila ocena strinjanja s šestimi trditvami, povezanimi s sprejemanjem pogojno avtonomnih vozil. "Rezultati nakazujejo na pretežno pozitiven odnos slovenskih udeležencev v prometu do avtonomnih vozil 3. stopnje v primerjavi z udeleženci v prometu iz drugih držav. Le anketiranci iz Španije so v tej raziskavi izkazali bolj pozitiven odnos. Kažejo pa se vzporednice z drugimi državami pri primerjavi med spoloma: moški na splošno kažejo večjo stopnjo sprejemanja tovrstnih vozil kot ženske", povzema Erik Logar, vodja področja varna mobilnost pri AMZS.
Pozitiven odnos do avtonomne vožnje
Približno polovica vprašanih iz Slovenije se je strinjala (40,2 odstotka) ali zelo strinjala (10,3 odstotka) s trditvijo, da bodo zaradi pogojno avtonomnih vozil ceste varnejše. Le 17,6 odstotka anketirancev meni, da pogojno avtonomna vozila ne bodo imela pozitivnega učinka na prometno varnost.
Slovenski anketiranci prav tako jasno odgovarjajo na vprašanje glede potencialne uporabe tovrstnih vozil. Približno polovica (51,2 odstotka) se ni strinjala s trditvijo, da ne bodo uporabljali pogojno avtonomnih vozil, ko bodo ta na voljo.
V primerjavi z drugimi državami, ki so bile vključene v raziskavo, so slovenski anketiranci pokazali največ zanimanja za uporabo pogojno avtonomnih vozil.
Da bodo pogojno avtonomna vozila za udeležence v prometu (zame in za druge) povzročala težave na cestah, se je strinjalo 32,7 odstotka vprašanih, po drugi strani pa se 35 odstotkov vprašanih s to trditvijo ni oziroma sploh ni strinjalo. Približno enako število vprašanih (32,3 odstotka) se je vzdržalo jasnega odgovora na to vprašanje.
59,7 odstotka vprašanih je dejalo, da pričakujejo enostavno komunikacijo s pogojno avtonomnimi vozili, 46,9 odstotka pa, da bodo pogojno avtonomna vozila enostavna za uporabo. Največ vprašanih (kar 75 odstotkov) je prepričanih, da bodo pogojno avtonomna vozila uporabna.
Erik Logar z AMZS pojasnjuje, da so tri glavne prednosti, ki jih slovenski udeleženci v prometu pričakujejo od pogojno avtonomnih vozil. To so vzdrževanje ustrezne varnostne razdalje, hitrejša odzivnost ob zaviranju v sili in bolj predvidljiv način vožnje. Tri največje zadržke pa predstavljajo potencialne programske napake ali sistemske okvare, možnost vdora v program in posledično upravljanje vozila na daljavo ter prepozen odziv voznika, ko bi sistem zahteval ponoven prevzem človeškega nadzora nad vozilom.
Pred uveljavitvijo številni izzivi
"Četudi so nekateri mediji in del javnosti pred leti pričakovali, da je prihod avtonomnih vozil za ovinkom, so tudi raziskave pri projektu BRAVE pokazale, da tovrsten razvoj mobilnosti s sabo prinaša številne tehnične in druge izzive, s katerimi se je treba soočiti, če želimo, da bo uporaba vozil s sodobnimi asistenčnimi sistemi varna" tako Logar, ki dodaja, da resničen razmah avtonomne vožnje zahteva spremembo zakonodaje, prilagoditev prometne infrastrukture, določitev pravne odgovornosti ob prometnih nesrečah in številne druge spremembe na področju osebne mobilnosti. "Ključno je, da bodo sistemi avtonomne vožnje ves čas delovali brezhibno in stoodstotno zanesljivo, ne glede na okoliščine in morebitne moteče dejavnike, ter da bodo z uporabniki komunicirali v maternem jeziku."
