Slovenci ne znamo z denarjem, na ravni finančne starosti smo mladostniki. Kdaj po stanovanjski kredit?

Ljudje delamo za denar, ki pa ga v času potrošništva pogosto porabimo, ne da bi prav vedeli, kam je šel. Veliko jih živi od plače do plače, in ko je ni na določen dan, nastane težava. Kreditne kartice, limiti in podobno povzročajo nove dolgove, ki tudi stanejo, in vrtimo se v začaranem krogu.

​Potreben je načrt

Kako bi morali varčevati? Od vsakega posameznika je odvisno, katera oblika je zanj primerna. Pogosto pa se zgodi, da za pokojnino varčujejo v banki v zagotovljenih produktih, a nimajo sestavljenega naložbenega portfelja, zato bi bil potreben načrt. Nekateri ne dosežejo zrelosti niti, ko se upokojijo. Finančni odrasli imajo v povprečju 23.415 evrov presežka premoženja nad obveznostmi, kar je bistveno premalo za čas ob upokojitvi, pravi Matija Vezovišek. Finančni otroci in mladostniki imajo v povprečju 1293 evrov, kar pomeni, da jih lahko pokoplje že večja okvara strehe, avtomobila ali pa finančna bomba.
Iz obdobja otroka v mladostnika je mogoče napredovati že v treh do šestih mesecih, meni Vezovišek, nato pa se čas za napredovanje običajno podvoji. Od odraslega do zrelega pridejo nekateri šele, ko se upokojijo. Odvisno od prihodkov. In koliko odrekanj je za to potrebnih? "Moje mnenje je, da ko imaš enkrat načrt, sploh ni več odrekanja. Samo prevzameš nadzor nad svojim denarjem," pojasnjuje sogovornik. "Ko si sposoben takšnega preskoka, potem ne vidiš nobenega odrekanja. To je osnovno," je poudaril.

Dvajset odstotkov na stran vsak mesec

Kdaj po stanovanje?

Zeleno kljukico za najem posojila dajeta Vezoviška le pri stanovanjskih kreditih, ker gre za reševanje širšega problema. "Bodimo iskreni, nekdo pri 20 ali 30 letih ne more privarčevati za nepremičnino," je dejala Vezoviškova. Na vprašanje, kdaj naj gre posameznik po stanovanjski kredit, pa je odgovorila, da mora prej izpolniti tri pogoje. Prvič, da ne živi od plače do plače. V takem položaju bo že ena položnica ali pa 14-dnevna odsotnost z dela zaradi dopusta ali bolniške povzročila, da bo zmanjkalo denarja. Drugič, na strani mora biti vsaj šest plač, ki niso namenjene nakupu stanovanja, ampak rezervi. In tretjič, par ali posameznik naj ima privarčevanih vsaj 20 odstotkov cene nepremičnine. Višina obroka pa naj ne bo večja od 30 odstotkov skupnega mesečnega proračuna. Pa tu naj bodo všteti še stroški elektrike, vode in komunale, tako da bodo s kreditom varno pluli.
Strankam svetuje, naj pred najemom posojila poskusijo vsaj šest mesecev živeti brez denarja, ki ga bodo dajali za kredit, in ga dajejo na stran. Naj občutijo življenje brez tega denarja, kot bo trajalo 20 ali 25 let. Po možnosti bi morali to storiti tudi med letnim dopustom in ob plačilu zavarovanja za avto. Spomni še, da se je leta 2010, v času gospodarske krize, zgodilo, da so ljudje kupili nepremičnino s posojilom in potem tega zaradi različnih vzrokov niso več mogli odplačevati. Vmes so padle cene nepremičnin, in tudi če so jo prodali, jim kredita ni uspelo pokriti. V določenih primerih jim tega banka niti ni dovolila.
Kaj pa novi ukrep Banke Slovenije? Nekaj podobnega je sama predlagala že v svoji magistrski nalogi. Prepričana je, da banke morajo gledti celostno sliko posameznika. In ta ukrep gre v tej smeri, saj si banke zdaj to sliko ustvarjajo. A Vezoviškova še opozarja, da so se zdaj banke tega lotile prestrogo, ker niso dovolj fleksibilne. So pa banke pri stanovanjskih kreditih že našle rešitve.