Slovenci imajo premalo sadja in zelenjave, vladajoči pa v Bruslju puščajo kmetijske milijone

V kritičnih razmerah, kakršne so bile v času epidemije novega koronavirusa, ko so se zapirale države, hrana postane žariščna, skrb zbujajoča točka. V Sloveniji so se trgovcem in politikom, ki sokreirajo prehrambne verige, hlače zatresle zlasti ob sadju in zelenjavi. (Samo)oskrba s temi živili se je izkazala za ogroženo in pomanjkljivo, kar se sicer ve že dolgo, a z uvozom manko ni tako očiten.
Ni nepomembno, da se prehrambne navade ljudi in zdravstvena priporočila precej spreminjajo, meso ni več glavno na krožniku. Škodljivi učinki transporta so tudi znani. Pogoji, da bi doma pridelovali več sadja in zelenjave, pa nedvomno so, trdijo ljudje, ki obvladajo prakso in teorijo. Kje se torej zatika in kaj je za večjo samopreskrbo s sadjem in zelenjavo naredilo kmetijsko ministrstvo, ki ga vodi Aleksandra Pivec?

Nedopustno, da je Magna požrla najboljšo zemljo

Strokovnjakinja z mariborske fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede profesorica dr. Martina Bavec je prepričana, da ima Slovenija velik potencial in dobre naravne danosti za večjo pridelavo sadja in zelenjave, določenih vrst celo vrhunske kakovosti. Slovenci so tudi vse bolj pripravljeni, da bi za pridelke slovenskega porekla plačali nekoliko več, povzema raziskave. "Če bi podvojili površine za pridelavo zelenjave, ki že imajo urejene namakalne sisteme, bi pokrili velik delež potreb," meni profesorica in še doda: "Slovenija tudi ne sledi tempu povečanja ekoloških kmetij kot države okoli nas, ampak stagniramo."

Spodbujali bodo izgradnjo rastlinjakov, namakalnih sistemov ...

Kmetijsko ministrstvo zagotavlja, da bo okrepilo rastlinsko pridelavo, zlasti na področju sadja in zelenjave. "Spodbujali bomo izgradnjo rastlinjakov, ureditev trajnih nasadov, postavljanje namakalnih sistemov," pojasnjujejo v prihodnjiku. Kaj pa sedanjik, katere akcije in koliko finančnih spodbud so že pognali? "MKGP je takoj pristopilo k pripravi rešitev z namenom pospešitve investicij v izgradnjo dodatnih kapacitet za izvensezonsko pridelavo vrtnin. Ukrepi na področju vrtnarstva vsaj začasno, do konca leta 2020, pomagajo izboljšati stabilno oskrbo z zelenjavo v Sloveniji. Ministrstvo že išče tudi dolgoročne rešitve. Bistveno je, da se vsi rastlinjaki, ki so objekti in so kot celota dani na trg kot proizvodi (tako imenovani prefabrikati), vsaj začasno štejejo med enostavne objekte." Naštevajo še nekaj ukrepov, zneska nobenega: poenostavitve pri izgradnji namakalnih sistemov, možnost okolju prijaznejše rabe geotermalne energije, znižanje zakupnih cen kmetijskih zemljišč, brezplačni zakup zaraščenih zemljišč, spremembo Programa razvoja podeželja in višjo podporo določenih naložb, na primer v krepitev odpornosti in prerazporeditve sredstev iz nekmetijskih ukrepov v kmetijske.

Veriga, ki nekaterim prinaša korist. V Bruslju ostalo vsaj sto milijonov

Hudo problematična je tudi pot od kmeta do potrošnika. Marjan Podgrajšek, eko kmetovalec iz Črešnjevca, ocenjuje, da "manjkajo sistemske rešitve in povezovanje vseh, ki so vključeni v ta posel. Delajo se projekti, ustanavljajo službe, agencije, ampak te se na polovici ustavijo in kmet ostane sam. To je tako, kot da bi kupil avto brez volana."