Boris Jaušovec
Na tretjem srečanju po junijskem na Dunaju in julijskem v Budimpešti so včeraj na Brdu pri Kranju zunanji ministri srednjeevropskih držav EU v neformalni Pobudi centralnih pet (C5) napovedali, da se bodo dovolj zgodaj in redno obveščali ter usklajevali o ukrepih za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Slovenski zunanji minister Anže Logar je na Brdu gostil kolege iz Avstrije, Češke in Slovaške, Alexandra Schallenberga, Tomaša Petrička in Ivana Koročoka. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto se je opravičil, ker je v ZDA prisostvoval podpisu dogovora med Izraelom in Združenimi arabskimi emirati ter Bahrajnom.
Po plenarnem zasedanju je četverica stopila pred novinarje. Logar: "Strinjali smo se, da imajo države članice EU najprej nalogo, da preprečijo širjenje okužbe doma. Podpiramo predlog Evropske komisije, da v EU oblikujemo predvidljiv skupni mehanizem in standarde ukrepanja pri rasti okužb. Da ne bi več po nepotrebnem zapirali meja, ampak bo treba omejiti najnevarnejša žarišča. Na štirinajst dni se bomo na ravni generalnih direktorjev medsebojno obveščali in usklajevali, da ne bo prihajalo do bolečih posegov, ki bi jih občutili ljudje na obeh straneh meje."
Avstrijski minister Schallenberg je dejal: "Covid-19 še ni mimo. Na začetku drugega vala potrebujemo med nami zgodnje obveščanje, opozarjanje in usklajevanje zaščitnih ukrepov, da se nam ne ponovita letošnji marec in april, ko smo bili primorani zapirati meje. Nismo le kulturni, ampak tudi gospodarski skupni prostor. Zato moramo omogočiti tranzit in prihode na delo čez mejo desettisočem delovnih migrantov." Tudi češki gost Petriček je opozoril na pomladno lekcijo: "Moramo naravnati komunikacijske kanale, da bo vpliv covida na podjetja in gospodarstvo kar najmanjši, saj nočemo več položaja, kot smo ga izkusili spomladi." Slovaški zunanji minister Koročok pa je menil: "Sprejemati moramo ukrepe, ki bodo maksimalno varovali zdravje in minimalno omejevali stike s sosedi, da ne bomo škodili gospodarstvu."
Ministri so se dotaknili tudi soseščine EU: vzhodnega Sredozemlja, Rusije in Belorusije. Koročok je ocenil, da vse šokirajo in vznemirjajo razmere v Belorusiji: "Bruselj bo v ponedeljek Aleksandru Lukašenku dal jasno sporočilo, naj preneha z represalijami in začne dialog. Začele se bodo tudi sankcije zoper njegov režim."
Med novinarskimi vprašanji je bilo tudi tisto o migracijah. O pomoči Grčiji, kjer zgorel največji evropski begunski center Moira na otoku Lezbosu, je Schallenberg rekel: "Avstrija bo Grčiji pomagala z različnimi sredstvi in z denarno pomočjo. Tukaj smo se vsi strinjali, da Grčije ne smemo pustiti na cedilu." Spomnil je, da je Avstrija v zadnjih letih sprejela že 120 tisoč beguncev. Ali jih bo tudi zdaj kaj, še ni znano, tako kot niti ne za druge članice C5, ki pa sprejemu migrantov načeloma nasprotujejo. Slovenija je za zdaj privolila v to, da iz Grčije sprejme štiri mladoletne begunce brez spremstva. Petriček je dodal, da razprava o evropskih ukrepih za begunce srednjeevropskih držav ne razdvaja: "Našli bomo kompromis, ki pa bo hkrati odražal razlike med posameznimi članicami EU."
