Tako delodajalci, ki so prišli prisluhnit, kaj bodo povedali o minimalni plači na konferenci Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), kot zbrani sindikalisti so slišali, da se 1. januarja 2020 zaradi dviga minimalne plače res ne bo zgodilo nič. Zdenka Bobovec iz Sindikata delavcev območne organizacije ZSSS Pomurja je zbranim sporočila, da v Pomurju v tekstilnih podjetjih (razen v enem, ki je v zelo težkih razmerah) niso rekli, da jim bo 1. januarja nova minimalna plača prinesla propad, ko bodo morali posebej plačati dodatke. Direktor Združenja lesne in pohištvene industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Igor Milavec pa je k temu dodal - čas. Zaradi nove minimalne plače njihovim podjetjem pozneje ne bo ostalo dovolj denarja za razvoj. Zato bo, je prepričan, čez čas beg možganov iz Slovenije neizbežen.
Zdaj, ko gre gospodarstvu tako dobro, je pravi čas za spremembe
Delodajalci iščejo podporo pri državnih svetnikih
Da sindikati in delodajalci pri ocenjevanju posledic že uzakonjene izločitve dodatkov iz minimalne plače ostajajo vsak na svojem bregu, je že v nagovoru dala vedeti tudi predsednica ZSSS Lidija Jerkič. Novela ne bo povzročila le nekaj turbulenc, je menila, "in to ne bodo le turbulence, saj se aktivnosti za spremembo zakona očitno nadaljujejo". Kaj natanko si želijo delodajalci s pomočjo državnih svetnikov v zakonu o minimalni plači spremeniti, seveda v upanju, da bodo ti pomagali predlog spraviti v državni zbor, tudi državni sekretar v ministrstvu za delo Tilen Božič ni znal povedati. Ko so ga pocukali za rokav, je povedal, da predloga niso videli. Dobili pa so pobude za spremembe zakona o minimalni plači, vendar v ministrstvu za zdaj teh sprememb ne podpirajo.
Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je nato za STA potrdil, da bo še s tremi državnimi svetniki, ki v državnem svetu predstavljajo delodajalce, na komisijo za gospodarstvo, obrt, turizem in finance vložil predlog sprememb zakona. Če ga bo komisija potrdila, bodo o njem odločali v državnem svetu. V združenju namreč že od sprejetja zakona o minimalni plači opozarjajo na posledice izločitve dodatkov iz minimalne plače, a se ne vlada ne stranke ne sindikati ne odzovejo, ker se ne zavedajo, da bodo "najbolj nastradali delavci". Slišati je, da naj bi si delodajalci prizadevali za uzakonitev postopne izločitve dodatkov iz minimalne plače, zlasti dveh, dodatka za minulo delo in za poslovno uspešnost.
Selitev zaradi minimalca ali dobičkov
"Predstavili so kar kakovostne argumente, ki govorijo v prid spremembam pri obračunu minimalne plače. Toda v GZS smo še vedno zadržani do izločitve dodatkov na minimalno plačo, saj bodo imeli posamezni sektorji in delodajalci zaradi tega velike težave. Zato se sprašujemo, ali je to tista zakonska sprememba, ki bo prispevala k dvigu produktivnosti, ali pa bodo imela določena podjetja zaradi nje predvsem težave in bodo deloma tudi selila del delovne intenzivne proizvodnje v tujino," nam je po sindikalni konferenci povedal Bojan Ivanc, glavni ekonomist Analitike pri GZS. Ko smo ga vprašali, ali naj bi se firme selile na tuje, ker se bojijo propada zaradi minimalne plače ali zaradi dobičkov, je priznal, da je vprašanje "zelo dobro, a gre najbrž za kombinacijo obeh razlogov oziroma je to zelo težko oceniti".
Sindikat bo minimalca branil z vsemi sredstvi
Sindikalisti pa so pogledali na novo minimalno plačo kot na plačo, ki bo po njihovem mnenju delavcem končno prinesla tudi plačilo za delovno dobo, za poslovno uspešnost in tistim, ki delajo še v posebnih pogojih, tudi plačilo za bolj trdo delo. Vse to ne bo le več stalo, ampak bo, podobno kot leta 2010, ko je bil dvig minimalne plače kar 23-odstoten, dvigalo duha, produktivnost, zadovoljstvo, zrasle bodo tudi plače vseh delavcev, plačna neenakost se bo znižala, vsi bodo imeli koristi zaradi bolj krepke domače potrošnje. Izvršna sekretarka ZSSS Andreja Poje je vztrajala, da je prav zdaj, ko gre gospodarstvu in Sloveniji tako dobro, pravi čas za spremembe, čeprav tudi danes nasprotniki strašijo, da bo "zaradi izločitve dodatkov in dviga minimalne plače na dostojno raven konec sveta".
Videla je nešteto plačnih listov, je dejala, kakšni so dodatki, ki naj bi jih izločili iz minimalne plače in posebej plačali, pa ne ve. Ocene so zelo različne. Tako naj bi bil denimo dodatek za minulo delo okoli 12 odstotkov. Počakali bodo na statistiko. Tudi v zniževanje prispevkov sindikati ne privoljujejo, saj "bo lahko prišel minister in rekel, kolikor si vplačal, toliko boš dobil", je dejala Pojetova. Predvsem pa je neupravičeno pričakovati, da bodo sindikati zdaj popustili. Povabila je za pogajalsko mizo, saj si "skupaj želimo bogato državo, dobro plačano delovno silo z dobrimi delovnimi pogoji in zdrave delavce, ne pa izkoriščanih, izgorelih, bolnih, ki ne bodo mogli dočakati svoje pokojnine".
Jerkičeva je sklenila: "Storili bomo vse, da preprečimo spremembo zakona o minimalni plači." Kajti vsi vedo, da "sploh ni problem minimalna plača, problem te države so plače in razmerja".
