Foto: Miran KRAPEŽ
V zadnjem mesecu so bila na širšem območju Štajerske srečanja z medvedi ali zgolj posledicami njihovega početja precej pogosta. Medvedko z mladičkoma so opazili v bližini Celjske koče, medvedjega mladiča v Lipoglavu v okolici Slovenskih Konjic, rjavega medveda oziroma njegove sledi na nekaj lokacijah na Pohorju in tudi na drugi strani Drave, na Kozjaku, kjer je razdejal enega od čebelnjakov. Pred nekaj dnevi pa tudi v Halozah, a tam se je za medveda žalostno končalo. Lovec je namreč v bližini naselja Čermožiše v občini Žetale ustrelil okoli tri leta starega medveda, ko ga je ta presenetil na lovu.
Spomladi večja aktivnost medvedov in tudi ljudi
Po ocenah Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) je pri nas več kot tisoč medvedov. Največ jih živi na Kočevskem in Notranjskem, gostota medvedov pa se od tam zmanjšuje proti jugozahodu, severu in severozahodu. Za natančne ocene njihovega števila morajo vsako leto še upoštevati relativno rodnost tukajšnjih medvedov in vso zabeleženo smrtnost v preteklem in tem letu.
"Spomladanski meseci so tisti čas, ko se tako pri medvedih kot pri ljudeh povečata aktivnost in prisotnost v gozdu. Medvedi prekinejo zimsko mirovanje in si začnejo iskati hrano, da nadoknadijo čez zimo porabljeno energijo, tudi medvedji mladiči v tem času toliko odrastejo, da zapustijo brlog in lahko začnejo hoditi naokrog z medvedko," pravi Matej Bartol iz ZGS. Dodaja, da se v tem času seveda povečajo možnosti za srečanje človeka in medveda, saj tudi nas premami lepo vreme in smo več v gozdovih. Zato je prav, da če ne drugače, vsaj v tem letnem času poiščemo priporočila, kako ukrepati, če naletimo na medveda, medtem ko se rekreiramo, nabiramo gobe ali napravljamo drva. Z medvedom se lahko srečajo tudi čebelarji. Bartol namreč opozarja, da nezaščiteni ali neustrezno varovani čebelji panji spadajo med objekte, na katerih medved najpogosteje povzroči škodo. Dodaja, da je čebelje panje mogoče relativno enostavno in zelo učinkovito zavarovati z električno ograjo. Ustrezna je po njegovih besedah električna mreža ali večžični električni pastir z vsaj šestimi žicami, pri postavitvi pa je treba paziti, da so elektrificirane žice napeljane okrog celotnega čebelnjaka in da se spodnja žica lepo prilagaja terenu, tako da se medved ne more splaziti pod njo.
Foto: Arhiv ZGS
24.589
Po podatkih ZGS so medvedi od začetka leta do konca aprila v Sloveniji povzročili 50 škodnih dogodkov v skupni ocenjeni vrednosti 24.589 evrov. V aprilu je bilo takih dogodkov 29.
Kosamtinec je prišel po med
Dolgoletni čebelar Janko Šarman iz Selnice ob Dravi se z medvedom sicer ni srečal iz oči v oči, a ko je konec aprila neki popoldan prišel na ogled svojega čebelnjaka, je začuden opazil, da se je okoli panjev zgodilo nekaj neobičajnega. Prostostoječi panji so bili razmetani po okolici vsaj petdeset metrov stran, razbiti, čebele verjetno izgubljene ali pomorjene. Ob razdejanju je naprej pomislil na vandale in se odpravil na policijsko postajo Ruše. Tam so mu povedali, da gre verjetno za medveda, ki so ga opazili na posnetkih nadzornih kamer v okolici. Tako je škodo na čebelnjaku moral prijaviti zavodu za gozdove. "Kaj takega se mi še ni nikoli zgodilo, čeprav sem čebelar že od leta 1956. Moji panji so precej na samem, a nikoli nisem pomislil, da bi lahko v njihovi bližini srečal medveda, čeprav je verjetno prišel ponoči. Takrat pa tudi ne hodim na hrib k čebelam. A vseeno, človek se ob tem počuti kar malo neprijetno. Prej bi pričakoval kak nered zaradi divjih svinj kot pa medveda. Ko sem se pogovarjal s kolegi, so mi povedali, da naj upam, da je šel le mimo, ker potem se ne bo vračal. Če pa se je naselil kje v bližini, se lahko uničevanje čebelnjaka ponovi," zaskrbljeno pravi Šarman, ki se je s čebelarstvom začel ukvarjati že zelo zgodaj, pri petnajstih letih.
Vsi, ki se med svojim delom ali v prostem času veliko zadržujejo v gozdu, sploh na območjih, kjer so v preteklosti že potrdili prisotnost medveda, bi morali biti seznanjeni s primernim vedenjem v takšnih okoliščinah. Pomembno je tudi, da znamo oceniti okoliščine srečanja z medvedom, svetujejo tako na zavodu za gozdove kot tudi v okviru mednarodnega projekta Life Dinalp Bear, kjer si prizadevajo za celovito upravljanje in varstvo rjavega medveda na severni Dinari in v Alpah.
Če srečamo medveda
Ko se gibljemo na območju, kjer je zabeležena prisotnost medveda, si velja zapomniti nekaj priporočil, pravijo na ZGS.
• Medved bo najverjetneje prej zaznal vas kot vi njega in se vam bo umaknil, saj je previdna žival, ki človeka praviloma dojema kot nevarnost in se mu zato izogiba.
• Pri gibanju v naravi opozarjajte na svojo prisotnost. Na sprehodu občasno zažvižgajte in glasno hodite, predvsem ko se gibljete skozi gosto vegetacijo in na nepreglednem območju.
• Pri sprehodih imejte psa vedno na povodcu. Veliko napadov medveda na človeka se zgodi zaradi spuščenega psa, ki naleti na medveda in ga razdraži, nato pa se v iskanju zatočišča vrne k lastniku.
• Če opazite medveda, ostanite mirni, opozorite nase z mirnim glasom in se počasi umaknite v smeri svojega prihoda. Pri umikanju ne tecite, ne izvajajte hitrih gibov in ne plezajte na drevo.
• Medvedi pri nas nikoli ne dojemajo človeka kot plen, ampak napadejo le, če jih presenetimo ali izzovemo, pri čemer gre za obrambno reakcijo.
• Če opazite medvedje mladiče, se jim ne približujte, tudi če se radovedno potepajo naokrog in so videti povsem nenevarni. V takšni situaciji se počasi umaknite, saj medvedka ni daleč stran.
• Dobra zaščita pred napadom je pršilo za odvračanje medveda, ki ga lahko nosimo pripetega za pas, ko se gibljemo na območju prisotnosti medveda.