Tuja državljana, ki sta se v Sloveniji predstavljala kot 38-letni par iz Argentine, za krinko pa sta jima služila računalniško podjetje in galerija, je Sova v sodelovanju z NPU aretirala v začetku lanskega decembra. Varnostni strokovnjaki so bili sicer presenečeni nad tem, da je prišlo do pridržanja vohunov, ker da obstajajo tudi drugačni načini za razreševanje tovrstnih situacij, v oči pa bode tudi, da je zgodba o paru, ki mu zaradi vohunjenja in overitve lažne vsebine grozi skupaj do osem let zapora, skoraj dva meseca po njuni aretaciji sploh prišla v javnost. Medtem ko je državni sekretar v premierjevem kabinetu Andrej Benedejčič govoril celo o največjem uspehu Sove doslej, je evropski poslanec in nekdanji državni sekretar na obrambnem ministrstvu Klemen Grošelj poudaril, da so največji uspehi obveščevalnih služb običajno tisti, ki jih javnost ne pozna. "Tukaj pa je ta novica prišla v javnost verjetno s premislekom in z določenim političnim ciljem," je dejal Grošelj, ki je strokovnjak za področje obrambe in geopolitike.
Signal, da smo kredibilna zaveznica?
Obramboslovka Jelena Juvan pravi, da je glavna značilnost obveščevalnih služb tajnost delovanja: "Glede na upoštevanje vseh širših okoliščin, torej vojne v Ukrajini in ruskega delovanja v drugih državah, tako obveščevalnih kot protiobveščevalnih služb, je verjetno to, da je omenjena zgodba prišla v javnost, nek signal tako Rusiji kot tudi zahodnim državam, da je Slovenija kredibilna zaveznica, ki je sposobna na lastnem ozemlju odkrivati delovanje takšnih agentov." Podatki, ki jih Sova pridobi v okviru izvajanja svojih nalog, so tajni, a ne gre spregledati, da je osumljenca na podlagi informacij Sove pridržal NPU, postopek pa je usmerjalo okrožno državno tožilstvo. "Ko ta informacija izstopi iz Sovinega okolja, ko se vključi tožilstvo, torej civilna struktura, v bistvu niti ni tako težko, da ta informacija pride v javnost," razlaga Jelena Juvan.
O aretacijah ruskih spečih vohunov v zadnjem času poročajo iz več evropskih držav
Na vprašanje, ali Slovenija z akcijo pridržanja vohunov pridobiva zaupanje med zaveznicami, pa obramboslovka odgovarja, da se je naša država že ob začetku ruske agresije na Ukrajino jasno postavila na stran uradnega Kijeva: "Ne nazadnje je to pokazala tudi s pošiljanjem orožja v Ukrajino, kar je za našo državo glede na majhne zaloge oborožitve, res velik zalogaj."
Da ni presenečen, da je zgodba o ruskih vohunih prišla v javnost, razlaga tudi poznavalec postsovjetskega prostora in nekdanji diplomat Denis Mancevič: "Tudi postopki imenovanja veleposlanikov ali predkazenski postopki so po definiciji tajni, vendar pa posamezne strani na račun nekih parcialnih interesov, mogoče diskvalifikacije nasprotnikov, to lansirajo v javnost in je potem le vprašanje časa, v kakšni obliki se zgodijo potrditve le-tega." Ker je zadeva o ruskih vohunih prišla v javnost, se je vlada odločila, da jo bo potrdila, dodaja Mancevič, ki pri tem ne vidi posebnega političnega sporočila. "Ni potrebe za to, da javno razglašaš, da je Slovenija zavezana in da deluje v skladu z načeli Severnoatlantskega zavezništva. Obstajajo drugi kanali, prek katerih države vodijo medsebojno komunikacijo o določenih zadevah, kot so dejavnosti ruskih obveščevalcev na evropskih tleh. Sam ne vidim zarote, da je kdorkoli s proaktivnim lansiranjem te novice želel potrjevati neko slovensko držo," pojasnjuje Mancevič in dodaja, da vlada stoji za podporo Ukrajini, Slovenija pa da je pri sankcijah proti Rusiji zelo trdna.
Manjše članice Nata občutljive zaradi pomanjkanja resursov
Denis Mancevič poudarja, da imajo manjše članice Nata pogosto omejeno število resursov, zaradi česar jim pogosto tudi primanjkuje sredstev za ustrezno delovanje protiobveščevalnih služb oziroma obrambnovarnostnega sistema na splošno. Po njegovih besedah ima večina držav članic EU sicer izjemno stroge protokole ter usposobljene ljudi, ki se s protiobveščevalno dejavnostjo in varnostjo ukvarjajo tudi na bolj izpostavljenih veleposlaništvih v tujini, na primer v Kijevu in Moskvi. "Slovenija ima določene resurse, ki so, kot kaže, omejeni, in temu se v preteklosti ni posvečalo posebne pozornosti, torej da bi bili recimo na teh posebej občutljivih veleposlaništvih usposobljeni ljudje, ki bi znali prepoznati te prakse ali na splošno znali ustrezno zavarovati neko infrastrukturo v tujini," poudarja.
Ljubljanska celica bi se lahko aktivirala zaradi Ukrajine
O aretacijah ruskih spečih vohunov, ki so lažne identitete gradili tudi več let, preden so se aktivirali, v zadnjem obdobju poročajo iz več evropskih držav. "Zagotovo povečana aktivnost Ruske federacije in posledično tudi odkrivanje takšnih primerov in spečih celic ni povezano samo z dogajanjem v Ukrajini v zadnjem letu, ampak tudi z dogajanjem v rusko-evropskih odnosih od vsaj leta 2014 (ko je Rusija okupirala ukrajinski polotok Krim, op.a.). Takrat se je začela kulminacija ohlajanja odnosov, ki je eskalirala z vojaško agresijo. Rusija je najbrž od tistega trenutka okrepila svoje obveščevalne dejavnosti, posledično je teh odkritih primerov več, najbrž pa so tudi države članice Nata oziroma samo zavezništvo postali občutljivi na to," poudarja Denis Mancevič. Jelena Juvan ob tem pojasnjuje, da je v trenutnih razmerah popolnoma razumljivo, da so aktivnosti v zahodnih državah usmerjene v iskanje agentov ruskih obveščevalnih služb: "Intenzivnost delovanja spečih agentov se poveča glede na okoliščine. Lahko samo ugibamo, da sta agenta v Ljubljani zaradi dogajanja v Ukrajini verjetno bolj intenzivno delovala in da sta zato padla v oči obveščevalnim službam, razen če so zanju vedeli že nekaj let in se šele zdaj odločili za ukrepanje oziroma so zbrali zadostne dokaze. Vsekakor je šlo za večmesečno opazovanje. Tudi če je prva informacija o njunem delovanju prišla iz tujine, pa je moralo biti zbiranje dokazov v tem primeru res dolgotrajno."
