Kako so o preložitvi referenduma glasovali poslanci?
Poslanci stranke DeSUS Robert Polnar, Franc Jurša in Ivan Hršak o predlogu za preložitev referenduma niso glasovali (Polnar in Jurša sta se vzdržala, Hršak je bil odsoten), njihov kolega Branko Simonovič je glasoval za. Oba poslanca narodnih skupnosti Felice Žiža in Ferenc Horvath sta amandma za preložitev referenduma za en teden podprla. Odsotna pa sta bila tudi poslanca Željko Cigler (Levica) in Dušan Verbič (SMC). Ostali poslanci strank SMC, SDS, NSi ter SNS so glasovali za preložitev, poslanci strank LMŠ, SD, Levica in SAB ter skupine nepovezanih poslancev so glasovali proti.
"Dejstvo je, da so predlagatelji referenduma zbrali kvalificiran kvorum za razpis referenduma. Seveda je to njihova pravica in prav je, da DZ razpiše ta referendum, čeprav mislim, da je referendum slab tako za vode kot za ljudi v Sloveniji, ki živijo ob vodah ali so kakorkoli z njimi povezani," je na današnji izredni seji izpostavil minister za okolje Andrej Vizjak.
Ocenil je, da je šlo pri zbiranju teh podpisov in nagovarjanju podpisnikov za diametralno nasprotje tistega, kar zakon o vodah dejansko pomeni. "Zakon o vodah ima dva vsebinska člena in prinaša več denarja za vzdrževanje vodotokov in oženje možnosti posegov na priobalna zemljišča. Oženje, to je dejstvo," je bil jasen.
Minister, ki je prepričan, da večina, ki je zbirala podpise za referendum, ni prebrala zakona, verjame, da bo referendumska kampanja pomagala odpraviti "čudne" interpretacije zapisanega v zakonu.
Koalicijske stranke so si želele referendum izvesti 11. julija, in ne 4. julija, kot je bilo sprva predvideno. Kot so ob vložitvi dopolnila zapisali v SDS, NSi in SMC, so zamik datuma predlagale, ker je v tem času treba vložiti in sprejeti novelo zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, saj se je ugotovilo, da je v prilogi zakona izpadlo nekaj naselij.
"Namen spremembe datuma je, da se zagotovi dovolj časa za odpravo omenjene napake do izvedbe referenduma," so utemeljili predlog.
Po mnenju Bratuškove koalicijo skrbi predvsem, da se bo 4. julija referenduma udeležilo preveč ljudi
"Zamik datuma v čas dopusta ima popolnoma drugačen namen, kot ga razlagate," je koaliciji očitala Janja Sluga v imenu poslanske skupine nepovezanih poslancev. Kot je poudarila, je do 4. julija še dovolj časa, da se napako z volilnimi okraji z nujnimi postopki odpravi.
Tudi po mnenju Alenke Bratušek (SAB) koalicijo skrbi predvsem, da se bo 4. julija referenduma udeležilo preveč ljudi. Vlada Janeza Janše je po njenih besedah v letu in pol neštetokrat prekoračila meje dobrega okusa in zdravega razuma. "Zelo rada se je poigravala z zdravjem ljudi, z davkoplačevalskim denarjem, z državnim ugledom, z ustavnimi in temeljnimi pravicami ljudi ... na svoj seznam je dodala še najpomembnejšo dobrino - pitno vodo," je bila ostra.
"Zamik datuma s 4. na 11. julij ni nič drugega kot klicanje po tem, da je čim manj ljudi doma, da je udeležba čim nižja, da so ljudje na dopustih in se zato referenduma ne morejo udeležiti," se je mnenju poslanske kolegice pridružil Primož Siter iz Levice.
Zakonu v bran sta stopila Jožef Horvat (NSi) in Boris Doblekar (SDS). "V NSi odločno zavračamo neresnične trditve, da naj bi novela zakona usodno vplivala na oskrbo prebivalstva s pitno vodo. V zakonu ni besedne zveze pitna voda," je bil jasen Horvat. Napovedal je, da bodo v NSi podprli odlok, pa tudi dopolnilo, ki so ga vložili skupaj s koalicijskima partnerkama.
Doblekar je dodal, da je bila novela zakona po mnenju SDS nujna. "Poglavitni namen zakona je, da se dodatno zavaruje priobalne pasove, vodne vire in biotsko raznovrstnost, in ne obratno, kot trdijo nekateri. Zakon oži možnost posegov v priobalni pas, kar je v njem jasno zapisano," je dodal.
"Politični apetiti nasprotnikov tega zakona več kot očitno presegajo njihovo zavzemanje za čisto pitno vodo," pa je menila Mateja Udovč (SMC). V SMC po njenih besedah močno podpirajo idejo zakonodajnega procesa, v katerem ima ključno vlogo mnenje ljudstva, a menijo, da je osnovni predpogoj za pravilen potek takšnega procesa objektivna seznanitev javnosti z vsemi relevantnimi dejstvi.
Zbiranje podpisov pa se je po oceni poslanke NSi Ive Dimic zbiralo pod pretvezo, da gre za peticijo za pitno vodo, dostop do vode, čeprav imamo to že vse zapisano v sami ustavi in ima vsak državljan in državljanka pravico do tega.
"Včasih je veljalo, da je DZ hram demokracije, hram spoštovanja, da je to okno nekega ugleda, zdaj pa je v zadnjem mandatu prišlo do neke bistvene spremembe. V zadnjem mandatu se je DZ spremenil v hram laži, hram blatenja, hram nespoštovanja, hram groženj, hram zavajanja," je bil oster Ljubo Žnidar (SDS).
Danes po Žnidarjevih besedah poslušamo laži, da je zakon veliko bolj odprt, kot je bil prejšnji zakon. "Kdor to govori, laže in zavaja javnost," je bil kritičen. Kot je dodal, referendum podpira, a ga je zaradi pristopa, s katerim ponudniki prepričujejo državljane, ocenil za referendum lažnivih kljukcev.
"Mar vi res menite, da vsi okoljevarstveniki v tej državi ne znajo prebrati in razumeti vaše zakonske materije? Mar vi res menite, da stroka ne razume kako škodljiv je ta vaš podtaknjeni 37. člen? In mar vi res menite, da v opoziciji ne razumemo, kakšne posledice bo imel ta zakon, če ostane takšen, kot je? Čista pitna voda pač ni dana sama po sebi. To menda razumemo," pa je menila poslanka Levice Nataša Sukič.
"Naj ljudje odločijo"
Edvard Paulič (LMŠ) je vladi očital, da je zakon sprejela brez širšega sodelovanja stroke in civilne družbe, po skrajšanem postopku, škodljive vsebine pa da so dodajali v zaključnih fazah njegove priprave. Verjame, da bodo ljudje na referendumu dosegli, da se škodljiv zakon ne uveljavi.
"Vlagatelji zakona so z neko oblastno aroganco, brez verodostojnih argumentov in po sili ta predlog potisnili skozi zakonodajno proceduro," je opozoril tudi Dejan Židan (SD). "Nedopustno je, da delamo korake nazaj," je poudaril.
V uspeh referenduma verjamejo tudi v Levici. Po besedah Željka Ciglerja bo šlo med drugim za referendum proti zakonu, ki bo obalo našega morja, jezer in rek izpostavil apetitom megalomanskih kapitalskih projektov, ki bodo de facto privatizirali dostop do vode v Sloveniji.
Dušan Šiško (SNS) je bil po drugi strani prepričan, da predlagatelji referenduma niso prebrali zakona in namerno zavajajo ljudi. "Novela zakona je dobra, saj skrbi za gospodarski razvoj," je poudaril na seji.
Ivan Hršak (DeSUS) pa je predstavitvi stališč poslanskih skupin sodelujoče v referendumski kampanji pozval k strpnosti, spoštovanju človekovih pravic in svoboščin in poudaril, naj ne bo zavajanja in uporabe sovražnega govora. "Naj ljudje odločijo," je sklenil.
