Razmisleki ob 25. juniju, dnevu državnosti: Praznujemo. Želim si ...

Šest sogovornic in sogovornikov o našem prazniku in življenju v Sloveniji.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Robert Balen

Čas za mlade

Adolf Urnaut, častni občan Raven na Koroškem, Bloudkov nagrajenec: "Mislim, da nam je v naši dobro razviti domovini lepo in dobro. Je pa seveda v vsem tudi kaj takega, kar ne ustreza vsem, in to je tudi razumljivo. V politiko se ne bi spuščal, ne bi bila politika, če ne bi imela tudi slabih strani. Se mi pa vseeno zdi, da je napočil čas, ko bi morali tudi v politiki prepustiti prostor mladim sposobnim in jim dati priložnost, da vodijo državo. Politiki, ki so na sceni že 30 let, po mojem nimajo več idej. Več mladih tudi sicer išče priložnosti na več področjih, a dobijo več prepoznanja v tujini. Če bi se to obrnilo in bi bili dovolj vključeni in prepoznani doma, bi jih zadržali, pa tudi tisti, ki so šli v tujino, bi se vrnili. Kar zamerim državi, je, da namenja premalo denarja športu. Šport bi si zaslužil tudi samostojno ministrstvo ob vrhunskih uspehih, ki jih imajo naši športniki tako majhne države, in bi si po koncu kariere, če so dobitniki olimpijskih medalj in s svetovnih prvenstev, zaslužili primeren status." 

Preveč diagnoz, nič operacij

Branko Majerič, pridelovalec zelenjave s Ptujskega polja: "Od samostojne države in vstopa v EU smo veliko pričakovali. Zdaj sem prepričan, da sploh nismo prišli do želenega cilja. Zame je bil cilj denimo, da bi postali bolj podobni Švici. Človekove pravice so sicer sorazmerno dobro urejene, a smo gospodarstvo, kamor kot steber sodi kmetijstvo, zapeljali v napačno smer. Živimo v iluziji, da s svojo barko sicer plujemo in vidimo kopno, vendar nima nihče od poveljujočih pojma, kaj nas tam čaka. Tajkuni so delali za sebe, medtem ko smo skupno lastnino v podjetjih izgubili. A je covid kriza pokazala, da tudi tistim, ki so si nagrabili materialno bogastvo, to ne more zagotoviti zdravja. Nikoli si denimo nisem predstavljal, da bi vojsko namesto za obrambo imeli, da bi jo država pošiljala nad svoje ljudi, ki bi se med seboj borili zaradi socialnih razlik. S tem je zagotovo nekaj hudo narobe. Pri kmetijstvu sem razočaran, da smo prepuščeni skupnemu kmetijskemu trgu EU z velikimi presežki hrane in tujimi trgovci. Razprodali smo predelovalno industrijo, zemljišča ... in kmalu bomo le še kolonija."  

Da bi potihnil zgodovinski prepir 

Dr. Janko Prunk, zgodovinar: "Za Slovenijo so pomembne tri stvari. Prvič, da bi imeli vlado, ki bi upoštevala in spoštovala 2. člen ustave, ki pravi, da smo pravna in socialna država. Pa nismo čisto pravna in smo zelo slabo socialna. Drugič, da bi vlada upoštevala zelo dobro slovensko znanost, ki je gibalo napredka, tisti voz, ki vleče slovenski razvoj. Slovenski znanstveniki, ki v Evropi in svetu veljajo za vrhunske, tukaj nimajo možnosti in gredo ven. Najbolj dragoceno stvar, ki jo imamo, prenašajo ven. Kot tretje pa, da bi potihnil zgodovinski prepir med Slovenci, ki nam nič ne koristi in je nesmiseln. Morda bo kdo rekel, da moramo razčistiti, kaj se je dogajalo med drugo svetovno vojno, jaz pa trdim in imam dokaz, da smo znanstveniki že jasno povedali, kaj se je takrat dogajalo. In kdor hoče iz tega potegniti zaključke, lahko pogleda knjigo Žrtve vojne in revolucije. Tam je jasno napisano, kaj se je dogajalo, kdo je začel ta hudi prepir. V karakterju naše države je, da se sporečemo za vsako najmanjšo stvar in se težko kaj dogovorimo. Naj se to spremeni v smeri večje tolerance." 

Razprodaja narave

Tilen Vasle, ornitolog: "Je Slovenija res tako zelena kot v turističnih oglasih? Seveda ne! Gozdove uničujemo kot nikdar prej, gozdnih rezervatov imamo le za vzorec. Cvetoč travnik je podvig najti, reke pa smo spravili v beton. Načrti so, da bi jih zabetonirali še nekaj. Postavljali bi vetrne elektrarne, da se fajn obrne denar, četudi ne piha prav zelo. Medvede bomo postrelili, ker za ograje za drobnico ni denarja, za odškodnine in lovce pa se najde. Tako se država loteva naše prihodnosti, v bistvu razprodaje narave za nekaj pohlepnih žepov. Želim si, da bi državno vodstvo poslušalo in spoštovalo strokovnjake, nevladnike in svoje lastne ljudi. Tudi takrat, ko se naša mnenja razhajajo. Dejstva so dejstva in ne smemo dovoliti, da jih interesi peščice pometejo pod preprogo, nadomestijo pa klevete in napadi na drugače misleče. Vodstvo države se ne zaveda, kakšno breme v državi nosijo številni prostovoljci in nevladniki v vseh sektorjih. Če bi vsi takoj odšli na počitnice, bi bila država jutri v resnični krizi! Bomo turistom čez deset let kazali beton na rekah, vetrnice na grebenih in koruzo na nekdanjih travnikih? Seveda ne, mnogi zahodni sosedje to gledajo vsak dan in pridejo k nam, da si spočijejo dušo in srce!" 

Želim si torto, razdeljeno na dva milijona koščkov

Minca Lorenci, igralka, članica Drame SNG Maribor: "Praznujemo. Želim si izobesiti slovensko zastavo in da ta pripada meni, ne ideologiji. Želim si, da slovenska beseda pripada meni, ne ideologiji. Želim si, da Triglav pripada meni, ne ideologiji. Želim si, da voda pripada meni, ne ideologiji. Želim si, da je meja rdeča črta na papirju in ne bodeča žica v glavi. Želim si, da je strokovnost strokovnost in amaterizem amaterizem. Želim si zaščito pred javno žalitvijo, ne njenega spodbujanja. Želim si čistosti, ne čistunskosti. Želim si torto, razdeljeno na dva milijona koščkov. Želim na kolo za zdravo telo, ne za zdravo glavo. Želim kritiko, ki se ji ni treba ničesar bati. Želim si koncerta, ki ne razdružuje. Želim, da se s prstom kaže v pravo smer, ne nekam, kamor je pač najlažje. Želim si, da si mojemu otroku ne bi bilo treba nikoli želeti takih želj.
Danes je moj rojstni dan, danes je naš rojstni dan. Pihajmo, otroci, pihajmo. Vse najboljše!" 

Za več spoštovanja, tudi v športu​

Marko Simeunović, nekdanji nogometni vratar in sedaj podjetnik: "Bil sem marsikje po svetu in videl, kako živijo ljudje v drugih državah. Po izkušnjah lahko povem, da Slovenci živimo zelo dobro. Ne sicer vsi, kajti tako kot v svetu tudi pri nas obstajata dva sloja prebivalcev, eden je bogat, drugi reven. Država bi morala poskrbeti, da bi ljudje, ki so delali vse življenje, v pokoju lahko dostojno živeli. Imamo pa tudi take, ki raje sedijo doma, kot da bi poprijeli za delo, saj jim je socialna podpora zadostna. Naša država se dobro razvija, lahko bi se še hitreje in bolje, če ne bi bilo politikantstva, kregarije in metanja polen pod noge.
Sam Slovenijo doživljam tudi kot zelo varno deželo, v kateri lahko grem na ulico ob vsaki uri, v kateri lahko uživam zdravo hrano in v kateri lahko pijem čisto vodo. Teh danosti se moramo bolj zavedati, kot se jih, srečni smo, da živimo v tako urejeni državi. Morda pogrešam več spoštovanja med ljudmi, tudi v športu, s katerim sem povezan vse življenje. Ponosni smo lahko na dosežke naših športnikov, saj so prav športniki najbolj zaslužni za prepoznavnost naše dežele v svetu." 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.