Cepljenje je rešilo več življenj kot kateri koli drug javnozdravstveni ukrep, sporočajo na NIJZ. "Njegov najpomembnejši cilj je učinkovita zaščita posameznika pred boleznijo. S cepljenjem se zavarujemo pred mnogimi, pogosto zelo nevarnimi boleznimi, med katerimi je veliko takšnih, za katere ni zdravila ali pa zdravljenje zaradi odpornosti bakterij na zdravila ni več uspešno.
Pred nalezljivimi boleznimi pa cepiva ne ščitijo le posameznika, temveč tudi družbo. Z dovolj velikim deležem cepljenih v skupnosti lahko preprečimo prenos in širjenje nalezljive bolezni. Dovolj velik delež cepljenih ščiti tudi tiste, ki so najbolj ranljivi, vključno z dojenčki." Vsaka oseba ima zato pravico do lastne zaščite in deljenja družbene odgovornosti za zaščito tistih, ki sami ne morejo biti cepljeni.
V Sloveniji imamo vzpostavljen dober in učinkovit nacionalni program cepljenja
Na ministrstvu za zdravje je bila z namenom oblikovanja ukrepov in aktivnosti za povečanje deleža cepljenih v Sloveniji ustanovljena delovna skupina, ki jo sestavljajo strokovnjaki javnega zdravja, primarni pediatri in šolski zdravniki, specialisti medicine dela in predstavniki ministrstva za zdravje ter zdravstvenega inšpektorata. Kot je povedala Mojca Gobec, generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje, "je potrebno znova povrniti zaupanje v stroko, zdravnike in celoten zdravstveni sistem, ki je zagotovo eden boljših v Evropi. Rezultat bo viden le, če se bomo skupaj povezali stroka, politika in celotna družba in nam bo uspelo obrniti trend razmišljanja v smer, da je cepljenje danes privilegij."
V Sloveniji je precepljenost za bolezni, proti katerim je cepljenje obvezno, relativno visoka, desetletja je bila celo med najvišjimi v Evropi. Kot je povedala dr. Marta Grgič Vitek z NIJZ, "se zato pri nas nekatere bolezni, kot so davica, otroška paraliza, rdečke ne pojavljajo več, nekatere bolezni kot npr. ošpice, mumps pa se pojavljajo le posamično kot vneseni primeri iz drugih držav, kjer je precepljenost nižja. Pomembno je, da vzdržujemo čim višjo precepljenost, da ne bi prišlo ponovno do izbruhov bolezni, ki smo jih že skoraj pozabili".
Pri iskanju informacij o cepljenju sledimo z dokazi podprtim informacijam
V državah z visokimi in srednjimi dohodki kljub dokazanim koristim cepljenja narašča število necepljenih otrok. SZO je v letošnjem letu dvom v cepljenje razglasila kot eno največjih groženj javnemu zdravju, zato je še posebej pomembno, da pri iskanju informacij o cepljenju sledimo z dokazi podprtim informacijam, opozarjajo na NIJZ. "Razloge za nezaupanje v cepljenje je treba obravnavati resno in pozorno. Ključna je neutrudna, temeljita in strokovna razprava o napačnih informacijah, ki dandanes zaradi svetovnega spleta in drugih oblik enostavnega širjenja informacij izjemno hitro krožijo med nami."
Nalezljive bolezni ne poznajo meja, starosti, spola, rase …
Številnih nalezljivih bolezni zaradi dobrega programa cepljenja pri nas ne srečujemo več, zato se lahko ustvarja vtis, da nas te bolezni ne ogrožajo več, vendar nas izkušnje učijo drugače. "Alarmanten porast ošpic po vsem svetu in predvsem v bližnjih državah, kot sta Francija in Srbija, je resen opomnik, kako pomembno je vzdrževati raven precepljenosti, ki zagotavlja kolektivno zaščito. Hkrati je tudi resno opozorilo, da lahko bolezni, ki se več let niso pojavljale, vnovič izbruhnejo tudi v razvitih državah in zahtevajo smrtne žrtve, čeprav bi jih bilo mogoče enostavno preprečiti s cepljenjem," je povedal Tomaž Bergoč, izvršni direktor UNICEF Slovenija.
