Pomaknimo se na začetek. Novoizvoljeni Študentski zbor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) je na zasedanju konec leta odločal o proračunu za leto 2021, odločili pa so, da radia več ne bodo sofinancirali. V 50-ih letih svojega obstoja je moral Radio Študent sicer preživeti številne večje politične izzive, zanimivo pa je, da se z vprašanjem eksistence ukvarja še danes, po letih (uspešnega) dela, ki so ga nadaljevali tudi med epidemijo.
Na svoji spletni strani je ŠOU sicer razložil, da je do spremembe prišlo zaradi slabega finančnega položaja, v katerem so se znašli že v začetku lanskega leta, ko je epidemija močno okrnila obseg študentskega dela, s čimer se je zmanjšalo financiranje študentskih organizacij. Negotovo finančno situacijo pa je še dodatno poslabšal nedavno sprejet predlog o spremembi Zakona za uravnoteženje javnih financ, ki bo organizaciji v naslednjem letu dodatno odtegnil več kot 600 tisoč evrov. Ker pogovori z vodstvi posameznih zavodov in drugimi člani družine ŠOU še potekajo, ne želijo komentirati posledic odločitev, so navedli v svoji izjavi.
V skromnem sporočilu je ŠOU javnosti očitno razkril le delček razlogov, ki so pripeljali do ukinitve financiranja Radia Študent. Po tem, ko so predstavniki vodstva pred novinarskimi vprašanji poniknili neznano kam, so predstavnikom Radia Študent na sestanku v torek, 5. januarja, pojasnili, kaj dejansko stoji za ukinitvijo financiranja. Ključni argument, javno dostopen z zadnje seje študentskega zbora, je, da ima vodstvo težave z novinarskimi prispevki, ki ne favorizirajo ustanovitelja in njegovih aktualnih poslanskih skupin. Še en izpostavljen argument je bilo kandidiranje samostojnih list na študentskih volitvah, ki so s svojim razumevanjem sveta in družbe bližje Radiu Študent kot obstoječim strukturam ŠOU.
Novoizvoljeni zbor s predsednikom Klemnom Petkom na čelu, svetovalcem Andrejem Boletom in direktorjem Andrejem Klasincem, je Radio Študent obenem postavil pred izbiro: ali bodo odšli sami ali pa jih bodo prodali; odgovor bi jim sicer morali sporočiti do 8. januarja. "Ne gre samo za nas, ne gre le za Radio Študent, temveč za splošen trend privatizacije in pomanjkanja vzvodov za zagotovitev, da bo glavni faktor, ki bo odločal o medijski krajini, javni interes, ne pa neki komercialni interesi in spolitizirane skupnosti," novico in zahtevo komentira Ana Kandare, direktorica zavoda Radio Študent. Ekipa Radia pričakuje zagotovitev prehodnega obdobja, vsaj dvoletnega, v katerem bo mogoča postopna preureditev institucionalnega položaja. "Da se to spreminja od danes na jutri ni resno ukvarjanje s prihodnostjo radia. Mi to razumemo kot direktno uničevanje," dodaja.
Odprodaja namreč ni enoplastna: izstop ŠOU iz ustanoviteljstva bi bil za Radio Študent lahko poguben, saj bi s tem radio izgubil status študentskega programa posebnega pomena. Sredstva ŠOU sicer predstavljajo le še slabo četrtino vseh sredstev za delovanje Radia Študent, a odtegnitev tega temeljnega vira ustanovitelja ogroža celotno strukturo financiranja, ki primarno izhaja iz sofinanciranja številnih domačih in evropskih projektov.
Zanimiv je tudi poudarek, ki so ga ob novici izpostavili v Društvu novinarjev Slovenije. Študentska organizacija ima kot ustanoviteljica prek sveta Zavoda Radia Študent zagotovljene pravice ustanovitelja, kar v praksi pomeni, da med drugim daje soglasje k imenovanju direktorja zavoda in mnenje k imenovanju odgovornega urednika. "Nevzdržno je, da bi ustanovitelj uveljavljal le pravice, ne pa sprejemal soodgovornosti za finančno stabilnost delovanja Radia Študent," so spomnili.
