Psihološki pritiski in strah zaposlenih na RTV Slovenija

Potem ko je ustavno sodišče nedavno delno zadržalo novelo zakona o RTV Slovenija, se razmere v Kolodvorski dodatno zaostrujejo. Čeprav je novi svet javnega zavoda že uspešno konstituiran, zaradi blokade ustavnega sodišča nima pravice za začetek delovanja. To pomeni, da TV Slovenija ostaja v rokah kadrov blizu SDS, zaposleni pa v obupu poudarjajo, da z vsakim dnem nastaja nepopravljiva škoda za obstoj in razvoj javnega medija. Bi politična desnica lahko vdrla tudi na Radio Slovenija, kjer bo štiriletni mandat z jutrišnjim dnem zaključil dosedanji direktor Mirko Štular?

Napredovanja za zveste kadre

Kadrovski premiki v vrhovih uredništev na TV Slovenija so v polnem zamahu. Odgovorna urednica informativnega programa Jadranka Rebernik je februarja na enega vitalnih položajev za urednika notranje redakcije postavila Martina Nahtigala, nekdanjega novinarja konservativnega tednika Domovina, ki je bil v času tretje vlade Janeza Janše vodja kabineta pri ministrici za Slovence v zamejstvu in po svetu Heleni Jaklitsch. Nahtigal je prevzel posle od Boštjana Veseliča, s katerim so se v nenavadnih okoliščinah dogovorili za umik s položaja. Novinarji ob tem opozarjajo, da Nahtigal nima izkušenj za mesto urednika, prav tako niso bili seznanjeni z njegovimi dosedanjimi novinarskimi dosežki. Tako Nahtigal kot voditelj Odmevov in novinar Luka Svetina še vedno vzporedno delujeta tudi za Domovino, kar v resnem novinarstvu ni običajna praksa. "Notranja redakcija je povožena, saj je odšlo že ogromno novinarjev. Če se stanje ne bo spremenilo, je le še vprašanje časa, kdaj se bodo zvrstile nove odpovedi. Delovni pogoji so katastrofalni. Ker nas je premalo, se pojavljajo vsebinske in tehnične napake. Zveste kadre nagrajujejo z napredovanji, na druge pa izvajajo psihološki pritisk z namenom, da bi se čim prej zlomili. Po odločitvi ustavnega sodišča jih nič več ne ustavi," slišimo v Kolodvorski.

Zaposleni za izrazito politično potezo in posmeh novinarstvu ocenjujejo naskok Ksenije Koren na mesto vodje zunanjepolitične redakcije. Rebernikova jo je imenovala za urednico po odstopu Nataše Prislan Culiberg, ki so jo po naših informacijah kljub močni podpori kolegov v redakciji dva tedna rušili, da je nato klonila pod pritiski. Njeno naslednico Ksenijo Koren so na RTV Slovenija zaposlili oktobra lani, ko je postala urednica novih medijev in družbenih omrežij, nato pa so jo postavili na mesto urednice uredništva. Ko je kandidirala za urednico MMC, med novinarji v uredništvu ni prejela niti enega glasu podpore. Svojo kariero je začela v medijih, nato pa je skočila v politiko in v času druge Janševe vlade postala svetovalka za odnose z javnostmi v kabinetu predsednika vlade. Med tretjo Janševo vlado je dobila službo v državnem podjetju HSE, kjer je vodila področje korporativnega komuniciranja. Kot urednica zunanjepolitične redakcije bi lahko pomembno prispevala k uresničitvi ideje nadrejenih o ukinitvi in zamrznitvi dopisniške mreže iz Moskve, Bruslja, Rima, Berlina …

Brez poklicnih meril in novinarske etike

Nova kadrovska pridobitev javne televizije je tudi Rajko Gerič, ki je v preteklosti že vodil informativni program. V takratnem času so televizijo zapustili številni prepoznavni in izdelani novinarji, kot so Boštjan Lajovic, Ilinka Todorovski, Tanja Starič, Simona Rakuša …, medtem pa sta v Kolodvorsko denimo prišla sedanji direktor TV Slovenija Uroš Urbanija in Vladimir Vodušek. To pot so Geriča zaposlili na donedavno neobstoječo funkcijo odgovornega urednika informativnega programa na drugem programu, Jadranka Rebernik pa ga je za današnji dan pooblastila, da jo nadomešča kot odgovorni urednik. Naši viri sicer pravijo, da je Gerič odgovorni urednik v senci in da ne bo nobenega presenečenja, če bo v kratkem nasledil Rebernikovo. Zaposlene prav tako ne bi čudilo, če bi za novega sodelavca dobili novinarja, urednika in voditelja na Planet TV Mirka Mayerja, saj so ga prejšnji teden že opazili v prostorih TV Slovenija. Mnogi so prepričani, da novi sodelavci na televiziji ne poznajo niti poklicnih meril niti načel novinarske etike niti programskih standardov, kadrovanja v zadnjem obdobju pa problematizirajo tudi zato, ker imajo vodilni predstavniki RTV Slovenija status vršilcev dolžnosti, a si tekoče poslovanje razlagajo po svoje.

"Zaposleni smo pod stresom in utrujeni od vseh pritiskov. Dnevnik urejajo ljudje, ki ne ločijo vesti od napovedi. Na vsakodnevni ravni se dogajajo poniževanja, ko nas obtožujejo, da smo nasilni in leni. Šikaniranja proti zaposlenim na svojem profilu Twitter izvaja tudi direktor TV Slovenija, kar je za njegovo funkcijo zelo nenavadno," pravijo naši sogovorniki. Maja bo minilo leto dni od začetka stavke zaposlenih, ki na pogajanjih ne morejo ničesar doseči. Vodstvo naj bi uporabilo vrsto trikov za izigravanje zaposlenih in izmikanje rednim sestankom. V svetu delavcev menijo, da jih vodstvo ne upošteva kot resnega sogovornika. "Ljudi je strah, saj je pred nekaj meseci 38 zaposlenih dobilo opomin pred odpovedjo delovnega razmerja, ker je v studiu izrazilo podporo novinarju Saši Krajncu. To je marsikaj spremenilo. Zaposleni se ne upajo več prikazati na tiskovnih konferencah, ker vodstvo analizira posnetke in na različne načine pritiska na posameznike."

Kmalu politični naskok na Radio Slovenija?

Dokler ustavno sodišče ne poda končne odločitve o noveli zakona o RTV Slovenija, bodo javni zavod obvladovali dosedanji kadri iz krogov SDS, vladala pa bo pravna zmeda. Vse tri koalicijske stranke so nedavno izrazile zaskrbljenost, da so novinarji TV Slovenija že več kot leto dni ujetniki največje opozicijske stranke, pri čemer opozarjajo, da se nadaljuje razgradnja javnega servisa. Čeprav jutri poteče štiriletni mandat vršilcu dolžnosti direktorja Radia Slovenija Mirku Štularju, se zanj zaradi veljavnega dela v noveli zakona ne bo nič spremenilo. Kljub temu da bo začasno ostal na položaju, mnogi znotraj RTV Slovenija svarijo pred scenarijem, po katerem bi se lahko v naslednjih mesecih zgodile serijske menjave s političnimi motivi tudi v vrhovih radia, ki beleži rekordno poslušanost.

Na drugi strani ceste je televizija v zadnjem letu dni zabeležila obsežen odmik gledalcev, kar je vodstvo skušalo dlje časa skrivati pred javnostjo. Novinarji ob tem citirajo vodjo pristojnega oddelka, da gre za "zgodovinsko dno v gledanosti programov TV Slovenija". Kot poroča Dnevnik, želi vrh RTV Slovenija zaradi mizernih številk spremeniti sistem merjenja gledanosti televizije, kar bi po ocenah poznavalcev porušilo primerljivost podatkov na ravni medijskega trga v Sloveniji. Zaposleni medtem pravijo, da jih vse bolj mineva potrpljenje, zaradi nejasne usode novele zakona in izrazitega nezaupanja v trenutno vodstvo pa se v njihovih vrstah povečuje negotovost. "Odsotnost demokratičnega profesionalnega javnega medija je značilnost avtoritarnih držav. Za božjo voljo, je to Slovenija?" se sprašujejo zaposleni, ki so rezultate novembrskega referenduma o zakonu o RTV Slovenija razumeli kot jasno nezaupnico sedanjemu vodstvu, vendar kljub temu nič ne kaže, da se bodo razmere v Kolodvorski kmalu uredile v skladu s prepričljivo ljudsko voljo.