Darja Kocbek
"Ne zmanjšujemo sredstev za obnovo po poplavah, ne ustavljamo se takrat, ko je treba zagotoviti sredstva za reforme," je ob predstavitvi predlogov proračunov za leti 2025 in 2026 v državnem zboru dejal predsednik vlade Robert Golob. Za plačno reformo bo v naslednjih letih potrebnih dodatnih 1,4 milijarde evrov, za obnovo po poplavah je v posebnem skladu že zbranih 200 milijonov evrov, za dograditev neprofitnih najemnih stanovanj bo v enem letu na voljo 100 milijonov evrov. Pomemben vir za financiranje investicij so evropska sredstva. Toda revizorji evropskega računskega sodišča za proračun EU opozarjajo, da so finance EU zaradi vse večjega dolga vse bolj obremenjene.
"Oblikovanje predloga sprememb proračuna za prihodnje leto in predloga proračuna za leto 2026 so spremljale negotovosti, povezane z varnostnim stanjem, spoznanja o nezadostni konkurenčnosti in produktivnosti Evrope v primerjavi z globalnimi tekmeci ter ponovna vzpostavitev fiskalnih pravil v EU," je po poročanju STA v državnem zboru povedal minister za finance Klemen Boštjančič.
Za leto 2025 je v državnem proračunu predvidenih 15,2 milijarde evrov prihodkov, kar je 4,6 odstotka več, kot je predvideno zdaj, odhodki pa se zvišujejo za osem odstotkov na 17,1 milijarde evrov. Primanjkljaj bo tako znašal 1,9 milijarde evrov oziroma 2,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Na ministrstvu za finance v letu 2025 pričakujejo rast prihodkov predvsem na račun višjih davčnih prihodkov, in sicer iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb in njegovega začasnega dviga z 19 na 22 odstotkov, davka na premoženje oziroma začasnega petletnega davka na bilančno vsoto bank, višjih trošarin, pri katerih so tiste na pogonska goriva precej višje od načrtovanih, in dviga drugih davkov na blago in storitve na račun dviga višine okoljske dajatve.
Za plače in prispevke 1,9 milijarde evrov
V odhodkih je za plače in prispevke neposrednih uporabnikov proračuna predvidenih 1,9 milijarde evrov, na kar bodo vplivali učinki plačne reforme. Za izdatke za blago in storitve je največ sredstev predvidenih za tekoče vzdrževanje železniške in cestne infrastrukture, za financiranje projektov finančne perspektive, predvsem za prilagajanje podnebnim spremembam, zagotavljanje socialne vključenosti in boljšega dostopa do zaposlitve, ter za modernizacijo in opremljanje vojske.
Investicijski izdatki se v obeh letih ohranjajo na približno enaki višini, kot so bili uresničeni v letu 2023. "Ocenjuje se, da bo Slovenija ostala v vrhu držav EU po velikosti sredstev v BDP, ki se namenjajo za investicijske izdatke," je dejal minister za finance. Od načrtovanih bo približno četrtina namenjena za promet in prometno infrastrukturo, sledijo odhodki za obrambo in zaščito ter sredstva, namenjena izobraževanju, športu in razvoju podeželja.
Revizorji poudarjajo, da na proračun EU še naprej vpliva visoka inflacija
V predlogu proračuna za leto 2026 je predvideno, da se bo primanjkljaj znižal na 1,2 milijarde evrov, kar pomeni 1,6 odstotka BDP. Znižanje bo po načrtih ministrstva za finance omogočila rast prihodkov na 15,9 milijarde evrov, medtem ko bodo odhodki ostali na podobni višini kot leto prej, to je pri 17,1 milijarde evrov.
Koliko za pomoč Ukrajini
Vse večje breme za proračun EU je pomoč Ukrajini. Ta se je v letu 2023 več kot podvojila, in sicer s 16 milijard evrov na 33,7 milijarde evrov. Evropsko računsko sodišče svari, da bi prenos tveganj morebitnih neplačil v prihodnost lahko povzročil pritisk na prihodnje proračune EU. Poleg tega po mnenju sodišča znatno tveganje za proračun EU pomeni instrument za Ukrajino, ki je bil vzpostavljen v letošnjem letu. Ta v obliki posojil za obdobje 2024–2027 predvideva dodatna sredstva v višini do 33 milijard evrov. Za ta sredstva ni potrebno oblikovanje rezervacij.
Koliko dolguje EU?
Ob tem so precej skrb zbujajoča opozorila glede stanja financ, ki so jih v države članice poslali revizorji evropskega računskega sodišča. V okviru revizije proračuna EU ugotavljajo, da je skupni znesek neporavnanih obveznosti konec leta 2023 dosegel rekordnih 543 milijard evrov. Leto prej je znašal 452,8 milijarde evrov. Tudi dolg EU je v letu 2023 glede na leto prej poskočil, in sicer za 32 odstotkov na 458,5 milijarde evrov. V letu 2022 je namreč znašal 348 milijard evrov. To povečanje je predvsem posledica posojil, ki jih je evropska komisija najela za instrument NextGenerationEU v višini 268,4 milijarde evrov.
Dolg EU je zdaj dvakrat višji kot leta 2021, ko je znašal 236,7 milijarde evrov. "To pomeni, da je EU zdaj ena največjih izdajateljic dolžniških instrumentov v Evropi, čeprav ni jasno, ali bo s predlogom evropske komisije o lastnih sredstvih ustvarjenih zadosti prihodkov za odplačilo dolga za instrument NextGenerationEU. Hkrati naj bi dodatni stroški posojil za instrument NextGenerationEU znašali med 17 in 27 milijard evrov," opozarja evropsko računsko sodišče.
Revizorji poudarjajo tudi, da na proračun EU še naprej vpliva visoka inflacija. Na podlagi napovedi evropske komisije glede inflacije ocenjujejo, da bi lahko proračun EU do konca leta 2025 izgubil skoraj 13 odstotkov kupne moči. Skupna izpostavljenost proračuna EU, s katero se meri tveganje, povezano s proračunskimi jamstvi in pogojnimi obveznostmi EU, se je konec leta 2023 glede na leto 2022 povečala 248,3 milijarde evrov na 298 milijard evrov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
