Boris Jaušovec
Celovški Posojilnici Bank eGen, banki slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, grozi, da jo bo večinski lastnik, skupina Raiffeisen, prodal britanskim vlagateljem. Na podlagi sprememb pravilnika bi Posojilnica Bank konec junija postala delniška družba s poklicnim upravnim odborom. Na občnem zboru sredi maja so tudi dokončno razrešili prejšnje člane častnega upravnega odbora. Tiskovna predstavnica Raiffeisen Bank International Ingrid Krenn-Ditz je sicer za časnik Kleine Zeitung dejala, da na glasovanju (še) ni bil sprejet konkreten časovni načrt za prodajo Posojilnice Bank.
Na nitki
Skupina Raiffeisen je kot večinska, 95-odstotna lastnica Posojilnice Bank v začetku maja suspendirala upravni odbor banke, ker ta brez podrobnejših informacij ni dal soglasja za spremembo zadružne banke v delniško družbo. Včeraj smo govorili z nekdanjim predsednikom upravnega odbora, zdaj pa samo še z enim od deset tisoč članov zadruge, Feliksom Wieserjem: "Ne vemo, komu bomo prodani. Ali bo kupec spoštoval dvojezični značaj naše banke, ali bo ohranil zaposlene in poslovalnice po vsej južni Koroški ..." Wieser dodaja, da imajo v Sloveniji vsaj štiri tisoč članov in tudi več tisoč kreditojemalcev. Že zato bi prodaja Posojilnice morala zanimati Slovenijo. Wieserja moti, da se je Raiffeisen, ki ima po Avstriji okoli 450 bank, odločil prav za prodajo Posojilnice, ki je tako pomembna za gmotni položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Povedal nam je še, da se je za nakup zanimala tudi Gorenjska banka iz Slovenije, ki je v rokah srbskega poslovneža Miodraga Kostića. A Raiffeisen te ponudbe niti ni resno pregledal.
Glavar za ohranitev Posojilnice
Ohranitev Posojilnice Bank je podprl tudi deželni glavar avstrijske Koroške Peter Kaiser v pismu vodstvu skupine Raiffeisen. Posojilnica je po njegovih navedbah zanesljiva poslovna partnerica in kot pomemben gospodarski dejavnik v regiji močno zakoreninjena. Dodal je tudi, da se je prav po Posojilnici Bank, najstarejši zadružni banki na avstrijskem Koroškem, zgledoval tudi Friedrich Wilhelm Raiffeisen, ki je prevzel solidarno zadružniško idejo, ko je leta 1898 ustanovil prvo Raiffeisnovo banko v Avstriji, je na spletni strani poročal slovenski program ORF.
10
tisoč zadružnikov zavoljo največjega lastnika Raiffeisna ostalo brez besede
Obiščite spletno stran brez oglasov.
