Predsednica DZ je v parlamentarni postopek vložila predlog novele zakona o ustavnem sodišču, ki bi nedvomno in jasno opredelila organ, pristojen za ugotavljanje nezdružljivosti funkcije ustavnih sodnikov. Po predlogu novele bi to pristojnost imela Komisija za preprečevanje korupcije (KPK).
"Ustavni sodnik je izjemno pomembna javna funkcija, ena najpomembnejših, če ne najpomembnejša, in seveda integriteta v tem primeru nikakor ne sme in ne more biti pod vprašajem in tudi ne morebitno opravljanje druge dejavnosti," je ob tem povedala Urška Klakočar Zupančič.
Sankcij sicer predlog novele ne prinaša, saj predčasno prenehanje mandata ustavnega sodnika opredeljuje ustava in se za "tako drastične spremembe" niso odločili. "Mora pa biti jasno, da funkcija ustavnega sodnika ni združljiva z opravljanjem poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi, ki po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije niso združljive z opravljanjem javne funkcije," je pojasnila.
Prva med poslanci ocenjuje, da je že zgolj dejstvo, da se KPK začne ukvarjati s takšnim primerom in izda mnenje, dovolj huda sankcija za ustavnega sodnika ali ustavno sodnico. "To mora biti oseba z najvišjo stopnjo integritete. Verjamem, da ta določba ne bo nikoli uporabljena, ampak naj služi kot garant, da se s primerom, s kakršnim smo se srečali v preteklosti, ne bomo več srečali," je poudarila.
Klakočar Zupančič ravnala tako kot pri noveli zakona o parlamentarni preiskavi
Besedilo predloga novele je po njenih besedah usklajeno tako s pravosodnim ministrstvom kot s celotno koalicijo, zato o zadostni podporo ob odločanju v DZ ne dvomi. Predlog je sicer predsednica DZ, kot rečeno, vložila sama: "Odločila sem se, enako kot pri noveli zakona o parlamentarni preiskavi, da je prav, da jo kot nekdo, ki predstavlja zakonodajni vrh oziroma zakonodajno telo, vložim sama in seveda tudi prevzemam odgovornost."
Predlog novele sicer sledi primeru ustavnega sodnika Klemna Jakliča, ki je bil v času opravljanja funkcije ustavnega sodnika pet let tudi popoldanski samostojni podjetnik, čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. KPK je konec aprila uvedla predhodni preizkus v omenjenem primeru. Jaklič je pozneje zatrdil, da je kot samostojni podjetnik opravljal raziskovalno delo, kar mu zakonodaja dopušča, prepričan pa je, da za to ni potreboval soglasja predsednika ustavnega sodišča, zato zanj tudi ni zaprosil.
KPK je po ugotovitvi, da ni pristojna za presojo v tem primeru, prijavo odstopila DZ, od koder pa so jim prijavo vrnili. Na KPK so napovedali, da bodo za mnenje zaprosili pripravljavca zakonodaje, to je pravosodno ministrstvo. Slednje je ocenilo, da je KPK ob smiselni razlagi zakona o integriteti in preprečevanju korupcije pristojna za ugotavljanje kršitve določb o nezdružljivosti funkcije ustavnega sodnika in drugih funkcionarjev, če v področni zakonodaji ni predvidena drugačna ureditev. Opozorili pa so, da ima pravna ureditev nezdružljivosti funkcije in prenehanja funkcije ustavnega sodnika vrzeli, in napovedali zakonodajne spremembe.
KPK je sicer junija zoper ustavnega sodnika Jakliča uvedla še prekrškovni postopek, ki je popolnoma ločen od vprašanja nezdružljivosti funkcij. Ugotovila je, da Jaklič ustavnemu sodišču ni poročal o svojem statusu samostojnega podjetnika, kar bi bil po zakonu moral storiti.
