Franja Žišt
Skoraj vsak četrti otrok v Evropi je debel ali ima prekomerno telesno težo, so v minulem tednu opozorili v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Prav tako skrb vzbujajoče je, da pri nas ob tem energijske pijače pije več kot tretjina mladostnikov, od tega vsak šesti enajstletnik in vsak drugi 15-letnik. "Po ocenah naj bi slovenski mladostnik v povprečju popil 2,5 litra energijskih pijač mesečno, kar Slovenijo uvršča v evropsko povprečje, vendar se starostna meja uživanja energijskih pijač znižuje," so opozorili v NIJZ. Poleg energijskih pijač je eden glavnih razlogov za pojav debelosti nezdrava hrana.
Manj sladkorja, soli in maščob
Zmanjšanje škodljivega trženja prehrane otrokom, izboljšanje sistema javnih naročil zdrave prehrane v javnih ustanovah in preoblikovanja živil so zato bili glavni cilji evropskega projekta skupnega ukrepanja proti debelosti Best-ReMaP, ki prehaja v zaključno fazo. Med rezultati projekta so v NIJZ predstavili uvedbo skupnega orodja za spremljanje hranilne vrednosti živil, ki bo omogočilo poenoten opis ponudbe živil in njihove prehranske kakovosti med državami, s čimer želijo med drugim zagotoviti bolj zdrava živila, ki bi vsebovala manj sladkorja, soli in maščob.
"Hranjenje ima več vidikov, tudi psihološkega, in z dobrimi navadami poskrbimo, da ne bo postalo razvada, s katero kompenziramo težave"
V okviru projekta želijo razviti najboljše prakse politik za zmanjšanje izpostavljenosti otrok trženju nezdrave hrane, sodelujoče države pa so pilotno preizkusile "dobro slovensko prakso zagotavljanja bolj kakovostne in bolj transparentne nabave živil v javnih institucijah". "Najpomembnejši dosežek projekta skupnega ukrepanja bo gotovo Končni načrt o trajnostnih ukrepih in vključevanju v nacionalne politike," je izpostavila Monika Robnik Levart iz NIJZ. Da bi mlade spodbudili k razmisleku in spremembi navad, ki vplivajo na njihovo počutje in posledično na zdravje, pripravljajo tudi šolsko kampanjo za mladostnike. Poučni animirani video bodo promovirali v osnovnih šolah in na družbenih omrežjih. "Pri prehrani otrok in mladostnikov imajo glavno vlogo še zmeraj starši, zato se tudi zanje pripravljajo zanimive interaktivne vsebine, ki bodo kmalu objavljene na spletni strani programa," še poudarjajo v NIJZ, Mojca Gabrijelčič - Blenkuš pa dodaja, da bo treba zagotoviti spremembe na boljše pri ključnih politikah, ki izboljšujejo prehransko okolje za otroke.
Energijske pijače niso primerne za otroke in mladostnike
Ob tem so v NIJZ opozorili, da energijske pijače niso primerne za otroke in mladostnike, saj so povezane z vrsto zdravstvenih težav in tveganih vedenj v tej starostni skupini. Jih pa skrbi, da imajo nekateri otroci do energijskih pijač dostop tudi v domačem hladilniku, pijejo jih z vednostjo staršev. "Raziskava Zveze potrošnikov Slovenije (2021) med ljubljanskimi osnovnošolci je pokazala, da jim energijske pijače ponudijo celo starši sami, misleč, da je to ena od brezalkoholnih pijač," so izpostavili v sporočilu za javnost, hkrati pa poudarili, da energijske pijače niso običajne brezalkoholne pijače. "Vsebujejo predvsem kofein in druge snovi za poživitev, večji delež sladkorja ali sladila ter barvila in arome. Nekatere od teh snovi sicer najdemo tudi v običajni hrani, vendar v veliko manjših količinah in odmerkih, kot jih posameznik zaužije z energijskimi pijačami."
Te vrste pijače vsebujejo veliko sladkorja, s katerim prekrivajo grenek okus kofeina. "Z eno popito pločevinko energijske pijače (500 ml) v telo vnesemo tudi do 55 gramov sladkorja. Za zmerno aktivnega dvanajstletnika to pomeni dobrih deset odstotkov dnevnega energijskega vnosa," so še opozorili.
Manj aktivnosti za otroke z ruralnih območij
Kakšna je slika, ki jo vidijo pediatri v ordinacijah? "V zadnjih letih opažamo, da se povečujejo ekstremi, da imamo ne samo prekomerno prehranjene, ampak tudi res prav debele otroke. Na drugi strani imamo tudi težave z drugo skrajnostjo, veliko število najstnic in najstnikov ima težave zaradi prenizke teže. Opažamo, da je v določenih okoljih prekomerne telesne teže in motenj hranjenja več," pravi priljubljeni pediater Denis Baš iz Zdravstvenega doma Kamnik, kjer opažajo, da imajo več težav z debelostjo otroci iz ruralnih okolij, "ker velikokrat nimajo toliko možnosti, da bi bili vključeni v različne aktivnosti, dejavnosti, ki ne potekajo v šolah in kamor jih morajo voziti starši". Natančne slike o tem, kako je drugod v Sloveniji, ni, saj podatkov o prehranjenosti otrok po regijah oziroma krajih, za razliko od odrasle populacije, nimamo, pove sogovornik.
Baš meni, da je bilo s preventivnimi programi v zadnjih letih kar veliko narejenega. Debelost se obravnava na ravni cele družine, programi delujejo v okviru centrov za krepitev zdravja, v njih pa sodelujejo strokovni timi, ob pediatru še dietetik, psiholog, kineziolog, povežejo se s starši, šolo, da s skupno močjo spremenijo življenjski slog otroka oziroma družine. "Vemo, da moramo delovati na celo družino. Je pa res, da gre počasi. Bi pa morali v prihodnje kot družba, kot država delati na tem, da bi bila hrana, ki je bolj zdrava, tudi bolj dostopna, in na tem, da se bodo lahko otroci ne glede na socialno-ekonomske možnosti njihovih staršev vključili v razne dejavnosti in aktivnosti," opozarja pediater.
Opolnomočiti starše
Preprečevanje debelosti in prekomerne telesne teže se začne že pri majhnem otroku, posvari sogovornik. "Namesto sladkih pijač lahko otroku za žejo ponudimo vodo. Čim manj uporabljamo že procesirano hrano, dobro je, da skušamo kuhati sami. Izogibajmo se sladkarijam. Hranjenje naj bo prijeten dogodek, pomembno je, da delamo na dobrih navadah, da med hranjenjem ne gledamo televizije, da se res posvetimo eden drugemu. Hranjenje ima namreč več vidikov, tudi psihološkega, in z dobrimi navadami poskrbimo, da ne bo postalo razvada, s katero kompenziramo težave. Opažamo tudi, da so otroci in mladi veliko za zasloni, pred televizijo, računalniki, obdani z video igrami. Poskrbimo, da bo otrok več zunaj namesto za temi napravami," svetuje pediater, kaj lahko storimo vsak dan.
"Veliko stvari je na sistemski ravni že zaznanih, so tudi že v procesu urejanja, treba pa je vse povezati. Predvsem pa se moramo na tem področju okrepiti starši, otrok se le sam še ne more zdravo prehranjevati," pravi Baš in zaključi s tem, da moramo biti pri kampanjah o zdravi prehrani previdni, da pravilno nagovorijo tudi tiste na drugi skrajnosti, ki s trendom zdrave prehrane gredo v druge ekstreme. "Delovati je treba uravnoteženo. Če otroci odraščajo v zdravih okoljih, je vse skupaj lažje."
