Predstavniki delodajalcev in delojemalcev na današnji seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) niso našli dogovora o minimalni plači. Z novim letom bi v skladu z novelo zakona o minimalni plači, sprejeti že leta 2018, minimalna plača morala znašati 20 odstotkov več od zneska minimalnih življenjskih stroškov, kar po okvirnih izračunih ministrstva za delo, pomeni za 36 evrov neto višjo minimalno plačo. Medtem ko delodajalci zatrjujejo, da bi zaradi gospodarske škode kot posledice epidemije dvig minimalne plače prenekaterega podjetnika spravil v še večjo stisko ali celo odpuščenje, in predlagajo enoletno zamrznitev dviga minimalne plače, so sindikati jasni. Minimalno plačo je treba zvišati, v nasprotnem primeru bodo organizirali splošno stavko.
"Zadovoljni smo, da sedmi protikoronski zakon ne vsebuje določil o minimalni plači, vendar pa vse dokler zakon ne bo sprejet, ne moremo vedeti, ali bo tako tudi ostalo. Vsekakor bomo sindikati nadaljevali priprave na splošno stavko," je povedala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič. Kaj bo zdaj storila vlada, ni jasno, saj je predsedujoči ESS, državni sekretar z ministrstva za delo Cveto Uršič, ki je nadomeščal ministra Janeza Ciglerja Kralja, zatrdil le, da si v duhu dialoga želijo doseči dogovor. Minister za gospodarski razvoj Zdravko Počivalšek pa je že pred časom kot kompromis ponudil trimesečno zamrznitev plače, nakar bi vlada šest mesecev delodajalcem pokrila znesek dviga minimalne plače, a sindikati takšen predlog zavračajo. So pa delojemalci, tako Jerkičeva, zadovoljni, da so v okviru novoustanovljene pogajalske skupine ESS dobili priložnost, da v treh dneh poskušajo v sedmi protikoronski zakon vendarle vnesti nekaj svojih rešitev. Doslej sindikati s predlogom sploh niso bili seznanjeni, kaj šele, da bi lahko prispevali svoje pripombe. Vlada želi zakon potrditi v prihodnjem tednu.
