Danes po 15. uri bo znano, ali ima Radiotelevizija Slovenija (RTVS) generalnega direktorja za nov štiriletni mandat. Dve tretjini članov programskega sveta bo na seji v veliki sejni sobi na Kolodvorski fizično prisotnih, preostala tretjina pa bo glasovala in razpravljala na daljavo. Kot je znano, se za mesto generalnega direktorja potegujejo trije kandidati, in sicer zdajšnji prvi mož javnega servisa Igor Kadunc, direktorica Televizije Slovenija Natalija Gorščak in predsednik nadzornega sveta RTVS Andrej Grah Whatmough.
Če je bilo sprva slišati, da bi lahko imela največ možnosti za izvolitev Natalija Gorščak, se je njen položaj bolje izrisal v zadnjem tednu. Po poročanju nekaterih medijev, da naj bi se 30. decembra na sedežu stranke SD na pobudo predsednika programskega sveta in člana SD Cirila Baškoviča sestala z vodstvom Socialnih demokratov in da naj bi tako postala KUL kandidatka za novo generalno direktorico RTVS, je namreč postalo jasno, da pretiranih simpatij na desnici ne uživa. Da je bila 30. decembra na dopustu in da so to njene zasebne zadeve, odgovarja Gorščakova, medtem ko Baškovič dodaja, da ni bil na omenjenem sestanku, "sploh pa nikoli nisem z gospo hodil na stranko in nikoli se z vrhom stranke nisem pogovarjal o kandidatih".
"Vsi trije so premalo ambiciozni"
Sicer pa se mora Gorščakova zagovarjati tudi pred očitki z druge strani, češ da se je sestala z vodstvom direktorata za medije, kjer deluje Alenka Gotar, tudi programska svetnica. A kot pravi Gorščakova, se je z novo direktorico direktorata Uršulo Menih Dokl sestala že 24. novembra, pogovarjali pa naj bi se o zakonu o avdiovizualnih medijskih storitvah, športnih programih, pravicah za prenose, položaju športa v medijih … "Kot sem zapisala v uvodnem delu svojega programa, mora RTVS za uspešno izvajanje svojega javnega poslanstva postati mnogo bolj inovativna organizacija, ki bo kos izzivom digitalnega in globaliziranega komunikacijskega okolja. Konflikti niso način reševanja težav, slednje je treba reševati tvorno. Sodelavcem in sodelavkam želim zagotoviti ustvarjalno in mirno okolje, v katerem pa morajo za vse veljati enaki pogoji," poudarja Gorščakova pred tokratnimi volitvami.
Trenutno naj bi več podpore, zlasti na desnici, užival predsednik nadzornega sveta RTVS Andrej Grah Whatmough, ki naj bi bil v igri za vodenje največje medijske hiše v državi že ob dveh poskusih razrešitve zdajšnjega generalnega direktorja Kadunca. Obakrat je zmanjkal en glas, pobudniki razrešitve so torej zbrali 14 glasov, prav takšno podporo pa nekateri pred tokratnimi volitvami tudi pripisujejo Grahu Whatmoughu, nekakšnemu koalicijskemu kandidatu. A kot je slišati na Kolodvorski, je njegov program povsem nekaj drugega kot to, kar je zagovarjal v nadzornem svetu in očital Kaduncu, medtem ko svetnik Slavko Kmetič (SDS), ki je bil pobudnik zadnjega poskusa Kadunčeve razrešitve, napoveduje, da bo najverjetneje potreben drugi krog oziroma vnovičen razpis: "Pravkar berem predstavitve kandidatov, vsi opisujejo trenutno stanje, premalo pa je razmišljanja za naprej. Vsi trije so premalo ambiciozni, da bi uspešno rešili trenutne težave javnega servisa. Spet se izgovarjajo na vlado, državo, višjo silo … Kadri, ki nekaj veljajo na tem področju, se na razpis niso prijavili." Možnosti, da bi predstavniki koalicije SDS, NSi in SMC lahko usklajeno podprli Graha Whatmougha, ki se na naše klice za komentar ni odzval, Kmetič ob koncu prejšnjega tedna ni konkretno komentiral, je pa jasno poudaril, da ne podpira Kadunca, "ker ni sposoben reševati težav".
Napovedujejo se proceduralni zapleti
"Nič novega niso pričakovanja, da bi RTVS postala 'prijazna' do vlade. Pritiskom sem se odločno upiral, da bi zaščitil delovanje RTVS kot celote ter novinarjev in urednikov. Tudi zaradi tega sem bil deležen poskusov razrešitve," pa odgovarja Kadunc in, kot kaže, se bo v svojem tokratnem zagovoru pred programskim svetom osredotočil tudi na finančni položaj javnega servisa. Tekoči rezultati poslovanja naj bi bili namreč boljši, kot se je sprva napovedovalo in kar so mu redno očitali v nadzornem in programskem svetu. "Dosegli ali celo presegli smo večino zastavljenih ciljev. Kljub urejanju vprašanja prekarcev ter povečanju stroškov dela zaradi sproščanja Zujfa in sporazuma o reševanju stavkovnih zadev je znesek primanjkljaja razmeroma nizek. Za lani ocenjujemo, da bo okoli 1,8 milijona evrov, kar je precej nižje kot leta 2019 - 3,2 milijona," poudarja Kadunc, ki je vodenje javnega servisa prevzel po večletnem obdobju upokojenskega mirovanja. Razlogov, da se je na razpis spet prijavil, je, kot pravi, več, "osnovni pa, da kandidatov, ki bi jih sam ocenil, da lahko nadgradijo opravljeno delo, med prijavljenim enostavno ni. Verjamem celo, da drugi kandidat in kandidatka niti ne izpolnjujeta formalnih pogojev, ne glede na sklep volilne komisije programskega sveta. Tri leta izkušenj z vodenjem večjih sistemov so pač tri leta".
Zaradi tega je na tokratni seji pričakovati tudi proceduralne zaplete, kar ne izključujejo tudi nekateri člani 29-članskega programskega sveta. Ne gre namreč prezreti, da je bilo na RTVS nedolgo nazaj pripravljeno celo pravno mnenje glede razpisnega pogoja, da mora kandidat izpolnjevati "najmanj 3 leta izkušenj za organizacijo in vodenje večjih organizacijskih sistemov", znano pa je tudi, da je Kadunc v preteklosti ob podobnih razpisih že iskal pravico na sodiščih. Da bi kdo od tokratnih kandidatov danes zbral 15 ali več glasov, je tako težko pričakovati, predvidevanja o novem razpisu so v svetu vse glasnejša. "Nisem zadovoljen s kandidati. Sploh ne iz formalnega vidika, temveč iz vsebinskega. Pri iskanju primernih kandidatov bi moral programski svet odigrati aktivnejšo vlogo. Da se jih ne bo prijavilo veliko, je bilo za pričakovati," trenutne razmere komentira svetnik in novinar Jože Poglajen.