Boris Jaušovec
Primorski dnevnik iz Trsta, dnevnik Slovencev v Italiji, je edini dnevnik v slovenščini, ki izhaja zunaj meja Slovenije. Danes praznuje visok jubilej, 75 let. Dnevnik ima naklado okoli 6000 izvodov, ustvarja pa ga 19 novinarjev, ki so ob prazniku pripravili posebno izdajo. V njej sta bralce in sodelavce nagovorila predsednika Slovenije Borut Pahor in Italije Sregio Mattarella.
Mattarella obljubil podporo
Italijanski predsednik je ob čestitki med drugim zapisal: "Primorski dnevnik od ustanovitve deluje kot posrednik kulture, ki po ustavi republike uživa posebno priznanje in varstvo. S tem je časnik prispeval k promociji miru in sožitja na tem zapletenem ozemlju ob vzhodni meji naše države. Trpljenje prebivalcev teh krajev je v večjem delu dvajsetega stoletja bilo predvsem posledica totalitarnih ideologij, ki pa so postopoma vendarle usihale. Ob 75-letnici Primorskega dnevnika imamo priložnost, da se spomnimo pomembne vloge, ki jo manjšine odigravajo na vsej naši celini. Manjšine niso le vir bogastva za območja, na katerih živijo, temveč so tudi neprecenljivo gonilo za medsebojno spoznavanje, mostovi dialoga, ki bogatijo dvostranske odnose v vseh razsežnostih, vključno s temeljno vrednoto - solidarnostjo, ki je v teh zahtevnih tednih postavljena na resno preizkušnjo. Primorski dnevnik prispeva k ohranjanju in gojenju pomembne narodne istovetnosti, ki jo v Italiji predstavlja slovenska manjšina. Jezik in kultura sta temeljna gradnika narodne pripadnosti, ki si za svoj razvoj zaslužita potrebno podporo države."
Predsednik sosednje države se je ob tem spomnil tudi letošnje stote obletnice požiga Narodnega doma v Trstu: "Trinajsti julij 1920 označuje začetek pregona Slovencev italijanskih nacionalistov in fašistov. V zadnjih desetletjih sta državi odločno stopili na pot sodelovanja v prizadevanju, da premostita boleče rane preteklosti in skupaj, z novim zagonom, usklajeno prispevata k razvoju evroatlantskih povezav. Slovenija in Italija imata skupne strateške poglede in široko zastavljene pobude, ki prispevajo k procesu integracije, in vsak dan krepita bolj solidarno Evropsko unijo. Primorski dnevnik s svojim glasom bogati obširno dediščino svobodnega tiska v Italiji, obenem pa stoji kot branik kulturne raznolikosti naše države."
Vrnitev Narodnega doma
Borut Pahor je v zapisu Primorskemu dnevniku priznal, da ima "neprecenljivo vlogo in je pomemben vezni člen med Slovenci na obeh straneh slovensko-italijanske meje. Obletnica Primorskega dnevnika sovpada s koncem druge svetovne vojne in začetkom novega poglavja v odnosih med Slovenijo in Italijo, ki so velike prelome doživeli z osamosvojitvijo Slovenije, njenim vstopom v Evropsko unijo in schengensko območje. S tem je meja med državama, ki je zarezovala v nacionalno tkivo, postala meja, ki združuje. Verjamem, da bodo pregrade, ki jih je povzročila epidemija, kmalu odpravljene. To je še posebno pomembno za slovensko manjšino v Italiji in italijansko v Sloveniji. Oba naroda, slovenski in italijanski, se soočata s hudimi travmami lastne preteklosti, ki je zelo pogosto prizadela zlasti manjšino. Iskren pogled v zgodovino in spravna dejanja v evropskem duhu prijateljstva in sodelovanja so zato izrednega pomena."
Tudi slovenski predsednik se je spomnil stote obletnice požiga Narodnega doma: "Želim si, da bi razmere dopuščale, da bi se 13. julija v Trstu spominu na to poklonila skupaj s predsednikom Sergiom Mattarello, in upam, da bo Narodni dom lahko kmalu vrnjen slovenski manjšini."
Odgovorni urednik Primorskega dnevnika Igor Devetak pa je dodal, da je bil Primorski dnevnik spočet med vojno: "Oče mu je bil Partizanski dnevnik (ki je izhajal od leta 1943, op. p.). Osvoboditev mu je bila mati. Njej je posvetil glavni naslov Osvoboditev Trsta na prvi izmed dveh strani prve številke."
