Pravosodje: Samoklofuta v sporočilu Evropi

Evropska komisija je slovenski vladi poslala osnutek poročila o vladavini prava za letošnje leto, seveda gre za poglavje, ki zadeva Slovenijo. Od slovenske vlade pričakuje komentarje k osnutku poročila, ki je za Slovenijo sicer dokaj ugoden. A komentarji vlade na ugotovitve komisije v poročilu, vsaj glede na dokument, ki nosi oznako interno, so precej negativni. O tem je prvo poročalo Delo. Spomnimo, da je sredi maja letos, ko je Slovenija poslala Evropski komisiji podatke za omenjeno poročilo, vzburilo strasti spremno pismo slovenskega zunanjega ministra Anžeta Logarja, ki je Evropo opozoril, da se pri nas številni sodni postopki končajo, ker zadeve zastarajo, številne sodbe ustavnega sodišča pa niso bile implementirane. Opozarjal je tudi, da je Slovenija izgubila niz zadev na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Pa tudi, da je načelo videza nepristranskosti po njegovem mnenju nespoštovano.
Vlada je nedavno soglasno sprejela stališče do osnutka mnenja Evropske komisije o stanju vladavine prava v Sloveniji. Po pisanju Dela je poročilo Bruslja za Slovenijo dokaj ugodno, komentarji vlade pa so večinoma negativni. Zunanji minister podrobnosti ni razkril. Po mnenju ministrice za pravosodje Lilijane Kozlovič je poročilo priložnost za dialog o stanju pravosodja.
A ne glede na Logarjev dopis je slovenska vlada prejela osnutek poročila, ki Slovenijo ne kaže v tako temni luči. A naša vlada se ne da: pripravili so komentarje k poročilu, v katerih opozarjajo zgolj na domnevne napake in ekscese, ki jih v evropskem poročilu ni. To stališče vlade je bilo sprejeto na dopisni seji vlade brez razprave, je medijem potrdil minister Logar.

Področje pravosodnega sistema

Komentar vlade: Poročilo ne upošteva dejstva, da ima Slovenija po podatkih EU Justice Scoreboard 2020 največje število sodnikov na prebivalca v EU in četrti najvišji delež BDP za kritje izdatkov sodišč. Navedbe, da sodni zaostanki ne predstavljajo sistemskega vprašanja, niso podprti s statističnimi dokazi. Slovenija je s 126 primeri na milijon prebivalcev prav na vrhu držav članic EU z izgubljenimi tožbami zaradi kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah glede sojenja v nerazumnem roku. Osnutek poročila ne namenja potrebne pozornosti vprašanju zagotavljanja neodvisnosti sodnikov s strani njih samih, torej notranje neodvisnosti sodnikov. Osnutek ne zazna vprašanja, kako v posttranzicijskih družbah zagotoviti osnove za neodvisnost pravosodja glede na še trajajoče vplive iz obdobja pred demokratizacijo.
​Na vrhovnem sodišču odgovarjajo, da so bili z osnutkom poročila Evropske komisije, ki prikazuje v osnovi realno stanje slovenskega sodstva, čemur pritrjujejo tudi številne mednarodne raziskave v zadnjih letih, predhodno seznanjeni in so k njemu podali pripombe le v nekaj točkah. "Glede na to, da je bilo obravnavano gradivo Evropske komisije označeno kot interno in gradivo vlade oziroma zunanjega ministrstva kot zaupno, podrobnejše informacije ali komentarja pred uradnim prejemom javno dostopne dokumentacije ne moremo podati. Lahko le omenimo, da so se naše pripombe na gradivo Evropske komisije nanašale na javno znano problematiko (ne)izvolitev vrhovnih sodnikov v parlamentu, področje pozitivne percepcije neodvisnosti sodnikov po uporabnikih sodnih storitev, na disciplinske postopke in področje elektronske komunikacije sodišč s strankami. Te smo naslovili na ministrstvo za zunanje zadeve, vendar s podatkom, ali so bile te upoštevane pri posredovanju vladnih pripomb, ne razpolagamo. Z dejansko posredovanimi vladnimi pripombami na osnutek poročila na vrhovnem sodišču namreč nismo seznanjeni, a glede na dopis, poslan s strani ministra Logarja maja letos, nas niti ne preseneča, če je bil odziv vlade takšen, kot je brati."

Tožilstvo: Podatki so drugačni

​Komentar vlade: Statistični podatki Eurostata ne podpirajo navedb komisije v poročilu o povečani učinkovitosti državnega tožilstva. Po podatkih Eurostata je tožilstvo leta 2018 sodiščem posredovalo 457 zadev, leta 2014 pa 620, kar kaže na trend padanja učinkovitosti državnega tožilstva, in ne obratno, meni vlada.
Na vrhovnem državnem tožilstvu odgovarjajo, da s pripombami vlade k osnutku poročila Evropske komisije o vladavini prava v Sloveniji niso seznanjeni. "Za podatek vlade o 'posredovanih zadevah sodiščem' smo izvedeli iz medijev. Ugotavljamo, da iz tega podatka ni razvidno, na katere zadeve se nanaša niti kaj dejansko lahko pomeni z vidika obsega dela in uspešnosti državnega tožilstva," pravijo na tožilstvu. In nizajo: "Če naj bi šlo za število vloženih zahtev za preiskavo in za število obtožnih aktov, je iz primerjave s podatki državnega tožilstva razvidno, da niti približno ne ustrezajo dejanskemu stanju. Da se številke, ki jih domnevo navaja vlada po Eurostatu, ne skladajo s statistiko v skupnih letnih poročilih državnih tožilstev za omenjeno obdobje - s katerimi je bil seznanjen tudi državni zbor - je razvidno iz podatkov za leto 2018, po katerih so državna tožilstva sodiščem posredovala 3103 zahteve za preiskavo in 8690 obtožnih aktov zoper polnoletne osebe, 136 obtožnih aktov zoper pravne osebe ter 240 predlogov za izrek ukrepov zoper mladoletne osebe, medtem ko vlada navaja 620 posredovanih zadev. Glede domnevnega 'trenda padanja učinkovitosti državnega tožilstva' je z vidika obsega obtoževanja na splošni ravni - brez natančnejšega analitičnega vpogleda v medletne podatke - za primerjalno obdobje od leta 2014 do leta 2018 pomembno izpostaviti tako zmanjšanje števila ovadb - z 31.080 leta 2014 na 27.118 v letu 2018 - kot hkratno povečanje deleža ovadb oškodovancev v primerjavi z ovadbami policije (v letu 2018 je bilo to razmerje 8:1 v korist oškodovancev). Navedeno posledično vpliva na manjše število vloženih obtožnih aktov, saj je za ovadbe oškodovancev značilno, da gre za laične vloge, ki ne dosegajo uveljavljenih standardov za začetek kazenskega pregona. Na vrhovnem državnem tožilstvu lahko zato zgolj opozorimo, da je ocene uspešnosti dela državnega tožilstva mogoče oblikovati le po temeljiti strokovni razpravi in na podlagi objektivnih podatkov z upoštevanjem vseh okoliščin, ki vplivajo na delo državnega tožilstva."

Korupcija: o vplivu politike na delo protikorupcijske komisije

Komentar vlade: Pomanjkljivosti - tudi sodno ugotovljene - v zakonu o preprečevanju korupcije omogočajo, da prihaja v postopkih pred Komisijo za preprečevanje korupcije do kršitev temeljnih pravic preiskovancev do obrambe. To pa je v preteklosti že vodilo do resnih posledic, tudi do padca vlade. "Nekateri javno odmevni primeri so v preteklosti vzbudili sum o izkoriščanju komisije v politične namene in posledično tudi pomisleke glede delovanja sistema ravnovesij in zavor v Sloveniji," meni vlada.
Iz Komisije za preprečevanje korupcije odgovarjajo, da z osnutkom niso uradno seznanjeni. "Poudarjamo pa, da je komisija samostojen in neodvisen državni organ, na delo katerega posamezni politični interesi nimajo in ne bodo imeli nikakršnega vpliva. Tako se je komisija tudi z vizijo novega vodstva zavezala k profesionalnemu delu, ki temelji na zakonitosti, strokovnosti in etičnosti našega ravnanja. V zvezi s postopki pred komisijo pojasnjujemo, da smo na komisiji po spremembi sodne prakse v letu 2016 prilagodili postopek, ki zdaj obravnavanim osebam zagotavlja vsa procesna jamstva, zagotovljena z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Postopek, kot ga na komisiji vodimo v zadnjih letih, je kot ustreznega lani z dvema sodbama potrdilo tudi sodišče - tako upravno kot vrhovno. Se pa na komisiji zavzemamo, da se postopek primerno uredi tudi v področni zakonodaji, in zato upamo, da bo državni zbor čim prej sprejel predlagane spremembe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije."