Potrošniki raje posegajo po manjše pakiranih izdelkih. Kar pa je praviloma dražje

Največji delež k trenutni inflaciji že od začetka podražitev zraven energentov prispeva hrana. Vse višje cene so po besedah proizvajalcev posledica surovin, delovne sile in dražjih energentov, svoje pa prispeva tudi dražja embalaža.

"Strošek embalaže je samo eden od stroškov, ki so se v zadnjem letu povečali. Motnje smo zaznali tudi v dobavnih verigah, kar je povzročilo podaljšanje dobavnih rokov za embalažo," pravijo v Ljubljanskih mlekarnah, ki zato iščejo možnosti optimizacije. "Zmanjšujemo kompleksnost v proizvodnji, osredotočamo se na izdelke, ki jih imajo potrošniki najraje, na izdelke z dodano vrednostjo in podobno," naštevajo.

Embalaža ponekod celo dvakrat dražja

Da na področju embalaže veliko manevrskega prostora v resnici nimajo, pa pravi direktor podjetja Hlebček Janez Šenveter: "Embalaža ima pri hrani pomembno funkcijo zaščite pred zunanjimi vplivi. Pomembna je tudi zaradi ohranjanja roka uporabe. Tu so še zahteve po varni hrani in ne verjamem, da bi embalaže lahko imeli manj." Res pa je, da podjetja vse bolj iščejo embalažo, ki jo lahko reciklirajo. Pri Hlebčku so se zaradi podražitev zato odločili za delno povratno embalažo v slaščičarskem delu proizvodnje: "Pri pekovskih izdelkih embalaža ni tako velik strošek. Drugače je pri slaščicah. Tam so se nekateri kartoni podražili za dvakrat. Ponekod smo zato že uvedli vračljivo embalažo iz trde plastike in stranke so to dobro sprejele."

Pri Hlebčku se sicer trudijo, da embalaža ne preseže deset odstotkov cene končnega izdelka. V industriji mesa pa je to včasih težje doseči. "Manjša kot so pakiranja, višji so stroški embalaže. Recimo pri narezkih embalaža predstavlja že skoraj tri evre na kilogram," pravi Izidor Krivec, predsednik uprave Celjskih mesnin. Tudi v njihovi proizvodnji so zaznali, da je embalaža zdaj dražja za 50 odstotkov in celo več, odvisno od materialov. A optimizacija je težka. "Potrošniki zahtevajo manjša pakiranja. Mi se sicer trudimo, da tanjšamo folije in tako zmanjšujemo težo, a to ni dovolj. Tudi embalažnina je dražja in vse to se pozna na končni ceni," razlaga Krivec, ki se ob tem spominja, da so na primer pred 25 leti v mesni industriji zapakirali pet odstotkov izdelkov, danes pa jih je v embalaži že 99 odstotkov. "Zaradi takšnih trendov je treba razmisliti, kako bi bila embalaža lahko povratna. Sicer pa bi tudi potrošnik moral razmisliti, da kupuje manj pakirane izdelke. Da si recimo kupi celo salamo in jo doma po potrebi reže sam, ne pa, da kupi 100-gramski narezek v foliji. Podobno velja za sveže meso. Lahko kupite celo stegno ali pa predpakirane narezane zrezke. Več embalaže je ne nazadnje tudi obremenitev za okolje. Ljudje pač trenutno živijo zelo udobno in morda bodo v času podražitev začeli razmišljati drugače. Morda se bodo spet vrnili trendi večjih pakiranj," razmišlja.

Ob tem še enkrat ponavlja, da manjša pakiranja, ki so trend, v resnici ne pomenijo nižje cene. Spomnimo, da so pred časom hrvaški potrošniki glasno opozarjali na prakso trgovcev, ki po istih cenah prodajajo izdelke v manjših količinah. To so potrošniki opisali kot prevaro, tamkajšnja zveza potrošnikov pa je odgovorila, da tako izgubljanje teže izdelkov ni nobena kršitev. Tudi Krivec ob tem dodaja, da z manjšim pakiranjem cena ne pade, saj je glede na količino potrebnega več dela in več embalaže: "Vsi izdelki, ki so v manjših pakiranjih, so v resnici dražji."

Embalaža je tudi tihi prodajalec

Embalaža ima zraven transportnega, distribucijskega in varnostnega vidika velik marketinški pomen in tudi zato po mnenju dr. Klementa Podnarja s katedre za tržno komuniciranje in odnose z javnostmi Fakultete za družbene vede pomena ne bo izgubila. "Nekateri empirični podatki kažejo, da dve tretjini končnih porabnikov preizkusi nov izdelek prav po zaslugi embalaže. Sicer v času padanja finančne moči porabnikov cena izdelkov postaja vse pomembnejši dejavnik pri nakupnih odločitvah, a tudi v primeru cenejših izdelkov embalaža ohranja pomembno vlogo," je prepričan. V marketingu že od njegovih zgodnjih začetkov velja, da je embalaža tihi prodajalec in je tako z vidika prepoznavnosti, vidnosti in diferenciacije izdelkov, načrtovanja postavitev na prodajnih mestih in znamčenja izdelkov izrednega pomena, obenem pa tudi nujno zlo. "Čeprav se morda zdravorazumsko zdi, da bi bili lahko izdelki cenejši, če ne bi imeli embalaže, je to daleč od resnice. Kot je znano v primeru nišnih trgovin, ki končnim porabnikom ponujajo izdelke brez embalaže, se te soočajo s težavami pridobivanja dobaviteljev, ki bi lahko zagotavljali izdelke v bolj primerni embalaži ali brez nje. To pa v resnici prinese višje stroške. Če jih bodo podjetja razumela kot investicijo v bolj trajnostno ravnanje in nagradila tudi potrošnike, potem si lahko obetamo spremembe, v nasprotnem primeru ne," je prepričan Podnar.