Spomnimo, da je ustavno sodišče že pred dobrima dvema letoma odločilo, da so med volilnimi okraji pri volitvah za poslance v državni zbor prevelike razlike v velikosti. Predsednik republike Borut Pahor je zato sprožil dialog o uskladitvi volilne zakonodaje z ustavo. V začetni fazi pogovorov je prevladoval optimizem, da bi lahko odpravili volilne okraje in uvedli preferenčni glas, s čimer bi zadostili tudi ustavnemu določilu, da imajo volivci prevladujoč vpliv na dodelitev mandatov kandidatom za poslance. Za tak predlog bi morali zbrati 60 glasov poslancev, a jim je za to že dvakrat zmanjkalo nekaj glasov.
Poslanci bodo tokrat tako glasovali o vladnem predlogu, ki zahteva navadno večino, spreminja pa le meje volilnih okrajev. "Ustavno sodišče je reklo, da sta obe možnosti v skladu z ustavo, tako da je tudi sprememba meja okrajev primerna," je pojasnil ustavni pravnik Jurij Toplak, a ob tem dodal, da ne ve, ali bodo popravki zadostni.
Kot kaže, bo v tretje šlo tudi brez glasov opozicije
Koalicijski predlog sprememb volilne zakonodaje namreč spreminja meje pri 15 največjih in najmanjših volilnih okrajih v petih volilnih enotah. Po novem tako ne bi bilo več največji volilni okraj Grosuplje s 40.813 prebivalci, ampak Celje I s 36.150. Najmanjši okraj pa ne bi bil več Hrastnik z 9214 prebivalci, pač pa Ilirska Bistrica, ki jih ima 13.370. Razmerje med največjim in najmanjšim okrajem bi bil namesto dosedanjih 1:3,7 po novem 1:2,7. "Ali je to dovolj, ne upam povedati. Ustavno sodišče je podalo veliko različnih razlag, tudi ustavni sodniki imajo različna stališča. Sigurno bo taka ureditev bliže ustavni odločbi, ali je v skladu z ustavo ali ni, pa bi moralo povedati sodišče," je še prepričan Toplak.
"Na mestu največjega bi Grosuplje lahko zamenjal okraj Celje I"
Bo pa zaradi manj potrebnih glasov tokrat zagotovo lažje, saj je za sprejetje potrebna navadna večina. Podporo predlogu zagotavljajo poslanci SDS, SMC in Desusa. Po novem pa tudi poslanci NSi. "Prepričani smo, da bi ob morebitnem tretjem glasovanju predlog za ukinitev volilnih okrajev prejel še manjšo podporo, zato bo treba iskati druge rešitve za uveljavitev odločbe ustavnega sodišča," so pojasnili v stranki NSi. Tudi če bo nekaj opozicijskih poslancev vzdržanih ali pa bodo manjkali, to najverjetneje ne bo usodno. Tako kot ne bo usodno niti nasprotovanje nekaterih. Med podpisniki predloga na primer ni dveh poslank SMC Janje Sluga in Mateje Udovič. Ob tem spomnimo, da so bili v SMC do zdaj sicer bolj naklonjeni predlogu, ki ukinja volilne okraje in uvaja preferenčni glas.
Zaveza, da ustavno odločbo izpolnijo, ostaja
Z večkratnim preštevanjem so poslanci zamudili ustavni rok, ki je bil določen že konec preteklega leta, a zaveza, da ustavno odločbo izpolnijo, ostaja in še bolj ključno je, da jim to uspe pred naslednjimi rednimi ali morebitnimi predčasnimi volitvami, saj bi drugače lahko obstajal dvom o rezultatu. Vsi poslanci se zato strinjajo, da so spremembe potrebne, a opozicijske stranke vladi očitajo, da v pripravo tega predloga niso bile vključene, in ga prav zato ne podpirajo. "V aktualnem predlogu so zajeti zgolj minimalni popravki, zato predlog ni primeren in ni v duhu odločbe ustavnega sodišča, po kateri morajo biti volilni okraji približno enake velikosti," pojasnjujejo v LMŠ. V Levici vladnemu predlogu nasprotujejo, ker da prireja okraje v korist SDS, v SAB pa so prepričani, da tak predlog ne odpravlja protiustavnosti volilnega sistema, ki jo je zaznalo ustavno sodišče. Predlogu koalicijskih strank nasprotujejo tudi v SD-ju. Čeprav so načeloma odprti za obe rešitvi, ukinitev okrajev in spremembo njihovih meja, pa se z aktualnim predlogom ne strinjajo, ker niso bili vključeni v njegovo pripravo.
Ker spremembe niso po volji opozicije, je pričakovati, da se bo ustavna presoja ponovila in zgodba tudi po morebitnem uspešnem glasovanju še ne bo končana. "Vedno je možno, da se kdo pritoži," pravi Toplak. "Ne le po volitvah. Volivec se lahko pritoži takoj, ko bo zakon sprejet," še pravi pravnik in doda, da bi to morda celo bilo dobro. "Če bi volivec izpodbijal te okraje pred ustavnim sodiščem, bi še pred volitvami izvedeli, ali so okraji res v skladu z ustavo. To bi nam vsem koristilo in dalo potrebno zaupanje v volilni sistem," je še prepričan.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
