"Jezni smo, ker gozd gori, vi pa molite za dež," je v uvodu v enega širših posvetov o podnebnih spremembah polni dvorani državnega zbora položila na dušo mlada Aja Vrenjak in dodala, da mladi niso dolžni pisati zakonov, da opozarjajo, ker gre za njihovo prihodnost, in da napredka ne kažejo le ekonomski kazalci, ampak tudi to, koliko dreves je zasadila neka generacija: "Reševanje te krize naj postane prva prioriteta vlade!" A razprava je, kljub dobronamernim opozorilom, denimo dr. Lučke Kajfež Bogataj, ki je pozvala, da je čas za konkretne rešitve in pogovore, postopoma izgubljala naboj v smeri "stopimo skupaj" in "skrajni čas je za ukrepe".
Podnebna kriza v Sloveniji?
Kajfež Bogatajeva je segrevanje planeta ponazorila s telesno temperaturo: "Vsi vemo, kako se počuti naše telo, če imamo za eno stopinjo povišano temperaturo, podobno je s planetom." Pri spremembah je fizično tveganje še najbolj obvladljivo, fizičnim spremembam bodo sledile tudi družbene - migracije, vojne in druge oblike nestabilnosti, je opozorila in dodala, da se je Slovenija doslej z rešitvami ukvarjala pretežno v dokumentih, ki jih je pošiljala v Bruselj.
Reševanje te krize naj postane prva prioriteta vlade
Ukrepi na papirju
