V rubriki Pisma bralcev sta Franci Štelcer in Gorazd Cuznar pokazala na neverjetno asocialen, poniževalen in diskriminatoren odnos do nas upokojencev, ki predstavljamo skoraj tretjino prebivalcev Slovenije, saj nas je bilo v letu 2018 že 620.000.
Franci Štelcer je v številkah prikazal, kako je država zniževala financiranje pokojninske blagajne iz proračuna, tako da so bili prihodki iz proračuna v letu 2018 za kar 525 milijonov nižji kot v letu 2013. Posledica je stagnacija v rasti pokojnin, ki krepko zaostaja za rastjo življenjskih stroškov, to pa povzroča vedno večjo revščino upokojencev.
Gorazd Cuznar pa je opozoril, da delež za pokojnine v BDP pada, pa čeprav se je število upokojencev zelo povečalo. Leta 1999 je bilo upokojencev 476.449, leta 2018 pa 620.000. To pomeni za 30 odstotkov več upokojencev, medtem pa se je delež pokojnin v BDP zmanjšal za 19 odstotkov. Slovenija je po višini plačevanja delodajalcev za pokojninsko zavarovanje edinstvena država v EU, saj ti plačujejo za pokojninsko zavarovanje polovico manj od delojemalcev.
Da je razslojevanje slovenske družbe v polnem teku, kažejo podatki, ki jih navaja Borut Mekina v članku Odkrivanje elektrike (37. številka Mladine, 13. 9. 2019) in prikazujejo vrtoglave zaslužke v elektropodjetjih v lasti slovenske države. "Plače predsednikov uprav v elektropodjetjih so med najvišjimi v državi, v letu 2018 tudi preko 150.000 evrov letno. Plača na primer direktorja Elektra Maribor in plača direktorja Energije Plus je znašala v letu 2018 več kot 100.000 evrov. Ob tem imajo v Elektru Maribor sklenjenih še 13 individualnih pogodb z različnimi svetovalci, od katerih je vsak v povprečju zaslužil 100.000 evrov. In da ne omenjamo nadzorniških položajev. Nadzorniki v Elektru Ljubljana so lani zaslužili med 23 in 29 tisoč evri."
Ob tem pa se vprašajmo, kdo tem kvazi tržnim podjetjem polni malho, iz katere tako bogato zajemajo in s tem prerazporejajo denar od revnih k bogatim. To je v precejšnem številu prav deprivilegirani upokojenski del prebivalcev Slovenije, v ustavi opredeljene kot socialna država, ki takšno prerazporejanje omogoča.
Gospod Cuznar navaja primer novega finančnega škandala na ministrstvu za delo. "Gre za 74,5 milijona evrov, porabljenih za projekte, ki naj bi zgolj pokazali, ali so predvidene rešitve v zvezi z dolgotrajno oskrbo ustrezne ali ne. Denar je porabljen za razne svetovalne hiše in bi zadostoval za izgradnjo 15 domov za starejše." Tudi v tem primeru gre za prerazporejanje sredstev državnega proračuna, namenjenih za dolgotrajno oskrbo starejših, k elitam.
Pridružujem se mnenju obeh piscev, da se upokojenci moramo, če želimo končno premakniti stvari nam v prid, samoorganizirati. Upokojenski sindikat pozivam, da zaostri zahteve za enkratno uskladitev pokojnin v višini sedem odstotkov do konca leta. In če tej zahtevi ne bo ugodeno, da organizira protestni shod upokojencev pred parlamentom s ciljem, da se nas upokojence končno sliši in usliši. Oblast se mora zavedati, da nas je upokojencev več kot 600.000, nove volitve pa bodo kmalu pred vrati.
