(PISMO BRALCA) ZDA in vojna

23.09.2024 06:00

Zakaj bi se morali odnosi med Vzhodom in Zahodom vrteti le okoli vprašanja, kdo bo komu in proti komu zaveznik?

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Robert Balen

Potem ko so ZDA in zaveznice Nata pripeljale vojno v Ukrajino, je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg napovedal še širitev Nata na Bližnji vzhod in v Azijo. Za takšno širitev v tistem trenutku ni bilo nobenega razloga. Toda razlog se je moral zgoditi. In zgodil se je napad palestinskega gibanja Hamas na Izrael. Upravičeno lahko sklepamo, da je bil ta napad celo v interesu ZDA in Izraela. Se še spomnite, kako se je ves svet čudil, da obveščevalne službe ZDA in Izraela niso pravočasno odkrile in preprečile namere Hamasa? Napad Hamasa je bil pričakovan in izzvan zaradi dolgoletnega terorja Izraela nad palestinskim ljudstvom. Izrael je na palestinskem ozemlju v zadnjem obdobju naselil 700 tisoč Izraelcev, Palestince pa ogradil z zidom v nekakšen naravni zapor. Njihovo gibanje je ves čas omejeval in nadzoroval. V zadnjem desetletju je veliko nedolžnih Palestincev končalo v izraelskih zaporih.

Izrael je z izgovorom, da se brani, okupiral celotno območje palestinskega ozemlja. Na njihovih tankih so vihrale izraelske zastave. Po TV smo lahko videli, kako so s tankov kričali: Tukaj je Izrael! Ob sodelovanju ZDA so porušili vse, kar se je porušiti dalo, in pobili več kot 41 tisoč civilistov, od tega tri četrtine žensk in otrok. Še najmanj dvakrat toliko je bilo do zdaj ranjenih ali pohabljenih. Izrael je v praksi pokazal, kaj je terorizem bogatih. Pred časom so mediji objavili, da je na Bližnji vzhod napoteno 40 tisoč ameriških vojakov. S tem so ZDA le uresničile svoje mokre sanje. Zdaj morilci palestinskega ljudstva ponujajo mirovni sporazum in se zavzemajo za rešitev dveh držav – verjetno s pogojem, da se prva imenuje Izrael, druga pa Novi Izrael.

Sprašujem se, ali je bila po letu 1990 res potrebna širitev Nata. Takrat je namreč prišlo do združitve obeh Nemčij. Moskva je iz Vzhodne Nemčije umaknila 400 tisoč vojakov. Razpuščen je bil Varšavski pakt - vojaška zveza, ki je do takrat predstavljala vojaško ravnovesje med Vzhodom in Zahodom. Končano je bilo obdobje hladne vojne. Kot je zapisano v analizi Nacionalnega arhiva za varnost pri Univerzi George Washington, so ZDA in zahodni voditelji med procesom nemške združitve Gorbačovu zagotavljali sovjetsko varnost in pri tem obljubljali, da se Nato ne bo širil proti vzhodu. Kljub temu se je, z ameriško propagando, zgodila nova širitev Nata. Od leta 1999 do 2024 so bile v članstvo dodatno sprejete: Češka, Madžarska, Poljska, Bolgarija, Estonija, Latvija, Litva, Romunija, Slovaška, Slovenija, Albanija, Hrvaška, Črna gora, Severna Makedonija, Finska in Švedska. Že ob prvi širitvi je bilo očitno, da so zahodni voditelji načrtno preslepili Moskvo. Ugledni ameriški strokovnjaki so v zadnjih petindvajsetih letih opozarjali, da je širitev Nata v Vzhodno Evropo velika napaka. George Kennan, ugleden ameriški diplomat in zgodovinar, se je spraševal: Zakaj bi se morali odnosi med Vzhodom in Zahodom vrteti le okoli vprašanja, kdo bo komu in proti komu zaveznik?

In zgodilo se je usodno leto 2008, ko je generalni sekretar Nata v Bukarešti sporočil svetovni javnosti, da bodo v Nato sprejeli Gruzijo in Ukrajino. Pomembno je vedeti, da si Ukrajina z Rusijo deli skoraj 2000 km kopenske meje in da je del te meje le 600 km oddaljen od Moskve. Ameriški veleposlanik v Rusiji William J. Burns je Washington opozoril, da je Rusija razumela potencialni vstop Gruzije in Ukrajine v Nato kot prekoračitev rdeče črte, ki se je ne sme prestopiti. Zaključil je z besedami: "Njet pomeni njet!"

Kljub temu so ZDA nadaljevale provociranje ter s članicami Nata izvedle v Gruziji in Estoniji vojaške vaje. Potem so se še v Kijevu zgodili nasilni protivladni protesti, v katerih so skrajno desni ultranacionalisti zasedli vladna poslopja in prisilili demokratično izvoljenega predsednika k begu iz države. V teh dogodkih so sodelovale tudi ZDA s projektom Demokratizacija Ukrajine, v katerega so vložile pet milijard dolarjev. Zakulisno so sodelovale tudi pri izboru novega predsednika. Izvoljen (izbran) je bil Volodimir Zelenski. In zgodila se je vojna. Dialog s Putinom so ZDA prepovedale.

Radigoj Kozjek, Maribor

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta