Ob mednarodnem dnevu delovnih žena je Društvo novinarjev Slovenije (DNS) organiziralo razpravo z naslovom Biti novinarka. V pogovoru, ki ga je moderirala novinarka Radia Slovenija Martina Tita Mayer, so sodelovale generalna sekretarka Društva novinarjev Slovenije Špela Stare, predsednica Sindikata novinarjev Hrvaške Maja Sever, novinarka Televizije Slovenija Tanja Starič, novinarka Pop TV Suzana Perman ter novinarka Večera in predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek.
V društvu novinarjev so dve leti spremljali napade na novinarje in ugotovili, da so napadom najpogosteje izpostavljene novinarke na televiziji, preiskovalni novinarke in novinarji ter novinarke in novinarji notranjepolitičnih redakcij. Napadi na novinarke so drugačni in hujši kot na moške kolege, so tarče seksizma, spolnega nadlegovanja ter opazk glede videza. Raziskava Mednarodnega novinarskega centra kaže, da je bilo kar 73 odstotkov vprašanih novinark žrtev spletnih zlorab, nadlegovanja, groženj in napadov. Kar 40 odstotkov novinark, ki so bile žrtve umorov, je pred tem prejemalo grožnje preko spleta, zato slednjih ne smemo prezreti in jih je nujno jemati resno, je opozorila Špela Stare. V DNS so na podlagi intervjujev z novinarkami ugotovili, da imajo ti napadi vpliv na njihovo samozavest, odnos do dela in na splošno motivacijo, da bi sploh opravljale ta poklic. Napadi na ženske so veliko bolj vulgarni in pogosti, zato jih tudi bolj prizadenejo, pogosteje se poslužujejo strategije izogibanja, manj se pojavljajo na družbenih medijih, opuščajo komunikacijo z bralci, poslušalci in gledalci, zavijejo se v mok, se samocenzurirajo ali pa celo opustijo svoj poklic.
Hrvaška novinarka in sindikalistka Maja Sever je predstavila primer spolnega nadlegovanja na hrvaški radioteleviziji. Sindikat se je poslužil vseh pravnih možnosti, kršitve sta zaznala tako nadzorni kot tudi parlamentarni odbor, vendar pa ni bilo doseženo popolnoma nič. "Generalni direktor trdi, da je sistem dober in zato nihče ne more nič," je izpostavila in povedala, da je kolegica zaradi tega dala odpoved.
Večkrat ponovljena laž dobi status resnice
Nasilje nad novinarkami se stopnjuje, je pa tudi drugačno, kot je bilo v preteklosti, saj so bile metode prej bolj neposredne, cilj je bil pa enak kot danes – utišanje kritike, je dejala Petra Lesjak Tušek. Napadi so se sprevrgli v načrtne kampanje, vedno bolj pa posegajo tudi v osebno v intimo: "Lahko prenesemo te kokošnjake, kurbe s plesa … Problem pa je, da ne gre povsem zanemariti čustvene plati. Nekaj vržeš čez ramo, nekaj pa ostane, zlasti glede na to, da smo hkrati tudi mame, partnerice, prijateljice," pove in doda, da se tudi bližnji na neki točki začnejo spraševati o tvojih skritih agendah, kar pa privede do izgube kredibilnosti.
"Je molk res prava rešitev?" se sprašuje Suzana Perman, ki dodaja, da če je laž večkrat ponovljena, dobi status resnice. Pogost problem je šibka podpora medijskih hiš, odgovornih urednikov in aktivov, ki bi morali stati za novinarji in jim omogočiti zaščito, zaradi tekmovalnosti in želje po klikih pa prihaja tudi do diskreditacije znotraj novinarskih krogov. Govornice pa so sklenile, da najboljša obramba nadaljevanje kakovostnega novinarskega dela, pomemben korak je tudi beleženje primerov nasilja in nadlegovanja, v večji meri pa bi se morale novinarke posluževati tudi tožb, čeprav sodstvo temu ni vedno naklonjeno. Uredništva bi se lahko v večji meri posluževala tudi predlogov, zapisanih v Protokolu za uredništva za podporo novinarjem, ki so tarče spletnega nadlegovanja, ki ga je pripravil Mednarodni inštitut za tisk. Sklenile pa so še, da so konec koncev prav grožnje dokaz, da delajo dobro, saj se nekdo zaradi resnice počuti ogroženega.
