
Marca so v vzgojne in izobraževalne zavode, srednje in osnovne šole z ministrstva za izobraževanje, ki ga vodi Jernej Pikalo, poslali dopis. V njem so vodstva šol pozvali, naj ne najemajo zunanjih izvajalcev za dela, ki jih redno potrebujejo, in naj neposredno zaposlijo čistilke in čistilce ter druge delavce in delavke, katerih delo šole redno potrebujejo.
Isti mesec je tudi petnajst delavskih in sindikalnih organizacij objavilo javni poziv z enakim sporočilom. Med podpisniki je bil tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, ki je poleti še en poziv poslal na Osnovno šolo Šoštanj, ko so tam objavili javni razpis za storitve čiščenja.
Nedopustno zaradi kršitev delovnega prava
Šola se je septembra odločila, da je zavrnila obe prejeti ponudbi zaradi nedopustnosti. V odločitvi so vidni tudi učinki nove javnonaročniške zakonodaje, ki predvideva dodatna varovala za zagotovitev spoštovanja delavskih pravic, če nove določbe zakona javni naročniki le vzamejo resno in vsebinsko. "Da, v merila smo vključili socialno merilo in s tem ravnali bolj socialno," nam je pojasnila ravnateljica Majda Zaveršnik Puc.
- Outsourcing pomeni slabše delovne razmere in manj pravic za delavke in delavce ter prelaganje odgovornosti na zunanje izvajalce.
- Neplačani prispevki in nadure, kršitve temeljnih delavskih pravic so zaznamovali outsourcing - tudi pri izvajalcih na ministrstvu za javno upravo.
- Nova pravila javnega naročanja zahtevajo bolj odgovorno izbiro zunanjih izvajalcev.
- Ministrstvo za javno upravo začenja postopno zaposlovanje delavk in delavcev, katerih delo se stalno potrebuje, v državni upravi.
410 novih, varnih zaposlitev
Septembra je ministrstvo za javno upravo napovedalo, da bo sledilo določbam zakona o izvajanju proračuna in bo redno zaposlilo delavke in delavce za potrebe čiščenja, saj "je to primerno tako z vidika varnosti zaposlitve kot tudi socialnega momenta", so nam pojasnili na ministrstvu, ki ga vodi Rudi Medved. O tem so obvestili tudi druge državne organe, za katere ministrstvo za javno upravo zagotavlja izvajanje čiščenja oziroma izbiro tovrstnih izvajalcev. "Državni organi bodo sledili temu modelu," pravijo, da bo to omogočil zakon o izvajanju proračuna za leti 2020 in 2021. "Tudi javni razpisi za izbiro izvajalcev čiščenja so oblikovani tako, da lahko katerikoli organ v vsakem trenutku odstopi od pogodbe in sledi modelu z zaposlovanjem," pojasnjujejo spremembe, ki so jih uveljavili v zadnjem letu. Trenutno pripravljajo vse za izvedbo javnega razpisa za prosta delovna mesta. Pojasnjujejo še, da je njihov model smiselno uveljaviti v "državnih organih, kjer gre za zaokrožene celote". "Ker gre za približno 410 novih zaposlitev v državni upravi, pa bo to teklo postopno," dodajajo.
V petek objavili nov javni razpis
Na šoli ne govorijo o tem, ali so tudi sami zaznali neprimerno delovanje podjetja, v okviru katerega so delavke in delavci čistili tudi njihovo šolo. Ravnateljica je pojasnila, da imajo do sedaj dobre izkušnje in da zadeve z zunanjimi izvajalci čiščenja rešujejo sproti. O neposredni zaposlitvi delavcev in delavk, ki šolo čistijo, ravnateljica Majda Zaveršnik Puc ne razmišlja. "Vsaka šola je v določenem segmentu specifika," opisuje, da so "nova šola, z veliko steklenimi površinami in tudi višinskim čiščenjem, za kar so potrebni določeni pogoji in seveda režim čiščenja".
"Zagotovo je tudi odnos do dela drugačen, če so delavke in delavci zaposleni, kjer delajo"
O najemu zunanjih izvajalcev ne razmišljajo
Da zunanji izvajalci čiščenja niso potrebni, dokazujejo recimo na osnovnih šolah v mestni občini Velenje. Na Osnovni šoli Gustava Šiliha pomočnica ravnateljice Romea Kanduti pravi, da imajo na matični in podružnični šoli čistilke zaposlene. Dve za polovični delovni čas, preostale štiri za polni delovnik. Zavrne, da bi bile bolniške odsotnosti velik problem. Pravi, da o najemanju zunanjih izvajalcev niso nikoli razmišljali. "Zelo smo zadovoljni, naše izkušnje so dobre, kar je verjetno posledica tudi tega, da imamo dober kolektiv," pove, da le daljše odsotnosti včasih nadomestijo s čistilkami ali čistilci od zunaj. O vsem drugem, tudi o generalnih čiščenjih, se dogovarjajo sproti. "Zagotovo je tudi odnos do dela drugačen, če so delavke in delavci zaposleni, kjer delajo," nima dvomov o pravilnosti njihove odločitve.
Tudi na velenjski Osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda pravijo, da "zagotavljamo čiščenje šolskih prostorov z zaposlenimi čistilkami, dolgotrajna nadomeščanja bolniških odsotnosti pa navadno nadomestimo s čistilnim servisom". Redno zaposlene so čistilke tudi na velenjski Osnovni šoli Livada, nam je potrdila ravnateljica Tatjana Zafošnik Kanduti.
Enako je na Osnovni šoli Antona Aškerca, je potrdil ravnatelj Zdenko Gorišek.

Ljudje se ne odločajo za tako nizko plačilo
Minka Hrvić z velenjske Osnovne šole Gorica nam je sporočila, da "na naši šoli imamo zaposlene čistilke, ki redno opravljajo svoje delo. O najemu zunanjih izvajalcev ne razmišljamo." Prav tako odgovarjajo na Osnovni šoli Šalek: "Čiščenje prostorov šole pri nas zagotavljamo z redno zaposlenimi delavkami in ne najemamo zunanjih izvajalcev čiščenja," je sporočila ravnateljica Irena Poljanšek Sivka.
Edina delna izjema med osnovnošolskimi izobraževalnimi institucijami je velenjski center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje. Ravnatelj Aleksander Vališer je povedal, da imajo kombinirano situacijo. Dve osebi, ki skrbita za čiščenje prostorov, sta redno zaposleni, od tega je ena delno zaposlena na delovnem mestu kuharja. Dodatno delovno mesto za čiščenje pa zapolnjujejo z zunanjim čistilnim servisom. "Imeli smo razpise, a se ljudje ne odločajo za delo za tako nizko plačilo," je pojasnil ravnatelj, da imajo kandidati pogostokrat tudi omejitve pri delu zaradi alergij ali delnih invalidnosti. "To ni ravno indikacija za uspešno delo," je pojasnil.
Delavske organizacije in sindikati pa so jasni, da je nujno zagotoviti, da noben delavec ali delavka, ki dela osem ur na dan, ne bi smela celo življenje prejemati osnovne plače, ki je nižja od zakonsko zajamčene minimalne plače, in se tako z višanjem delovne dobe zgolj niža obvezno doplačilo do zakonskega minimuma.