
"Ko sem bil imenovan na navedeno funkcijo, sem iskreno verjel, da za njeno opravljanje zadostujeta strokovno znanje in poštenje. Moje razmišljanje je bilo, ko se sedaj oziram nazaj, naivno," v odstopni izjavi ugotavlja Borut Smrdel.
Kot pojasnjuje, se namreč ob nastopu funkcije ni zavedal, da je "dandanes popolnoma sprejemljivo, da se poskuša s ciljno usmerjenimi PR-kampanjami redno vplivati na delo neodvisnih državnih organov in na njihovo odločanje".
"Da je sprejemljivo načrtno vzbujanje dvoma o strokovnosti in integriteti zaposlenih pri teh organih zgolj zato, ker posamezna odločitev organa, ne glede na to, kako strokovno prepričljiva ali utemeljena je, ne ustreza pričakovanjem, željam ali pa interesom udeležencev v postopku ali pa koga drugega. In da je povsem sprejemljivo v položaju, ko je s strani neodvisnega državnega organa ugotovljeno nezakonito ravnanje, kot odgovornega za ta položaj prikazati organ, ki je nezakonitost razkril, ne pa tistih, ki so ravnali nezakonito," pravi.
"Danes te izkušnje imam, kar iskreno obžalujem," dodaja Smrdel in navaja, da je v opisanih okoliščinah breme vodenja Državne revizijske komisije zanj postalo pretežko.
Ob približno 6400 večjih javnih naročilih, se pred Državno komisijo sproži okoli 350 sporov na leto, komisija pa vlagateljem oziroma pritožnikom ugodi v od 30 do 45 odstotkov primerov.