Spoštovani poslanke in poslanci Državnega zbora RS, zagotovo je bil prvi in najpomembnejši cilj preteklih dveh mesecev zaustaviti širitev virusa in preprečiti obolevanje ljudi. Sprejeta je bila vrsta ukrepov, ki so pozitivno vplivali na dogajanje, in preklic epidemije smo vsi sprejeli z olajšanjem. Seveda pa smo hkrati z uvedbo prvih ukrepov in vseh v nadaljevanju že razmišljali, kako bomo delali in živeli v prihodnje, kako bo preživelo gospodarstvo. In tudi prav je, da smo o tem razmišljali, saj vsi vemo, da brez delujočega gospodarstva ne more delovati noben družben sistem. Vsi namreč dobro vemo, da je delo tisto, ki nam omogoča življenje.
Po ocenah Banke Slovenije bi medletni upad slovenskega BDP zaradi posledic koronakrize lahko dosegel od šest do 16 odstotkov. Kritična za gospodarstvo naj bi bila predvsem drugo in tretje četrtletje letošnjega leta. Ekonomisti in gospodarstveniki so si edini v oceni, da so za gospodarstvo ključni ukrepi za podporo likvidnosti podjetij in ohranitev delovnih mest.
Gospodarstvo je v preteklih letih v delovna mesta veliko vlagalo in v podjetjih zaposlenih ne želijo izgubiti. Zato je bil ukrep subvencioniranja nadomestila za čas čakanja na delo doma dobro sprejet, bil je olajšanje tako za zaposlene kot tudi za podjetnike, ki se trudijo ponovno vzpostaviti in zagnati delovne procese in zaposlene čim prej vrniti na delovna mesta. Tudi zato, ker samo zaposleni ljudje trošijo in zagon potrošnje Slovenija zares potrebuje. Tudi če domača potrošnja ni najpomembnejši del našega BDP, optimizem domačih potrošnikov prinaša veliko vsem, tudi na primer turistični panogi, ki se nadeja učinkov turističnih vavčerjev. Ampak ljudje, ki bodo ostajali brez služb in bodo zaskrbljeni za ekonomsko prihodnost svojih družin, vavčerjev niti ne bodo mogli koristiti, kaj še le multiplicirati njihove učinke.
Najpomembneje je ohraniti delovna mesta in ne pozabiti, da bodo brezposelni sicer še dolgo časa obremenjevali tudi državno blagajno in s tem pritiskali na gospodarstvo, ki se je v času priprave tretjega protikoronskega zakona v upanju, da se bo izognilo množičnemu odpuščanju, nadejalo podaljšanja že sprejetega ukrepa subvencioniranja nadomestila za čas čakanja na delo doma do konca leta. Hude posledice zdravstvene krize, ki je že prerasla v ekonomsko in bo tudi naše gospodarstvo pahnila v recesijo, trpi celotno gospodarstvo, zato pričakujemo, da bodo ukrepi pomagali kar največjemu delu gospodarstva. Ukrep subvencioniranja nadomestila za čas čakanja na delo doma je dokazano deloval zelo dobro. Mnogi drugi ukrepi so bili zagotovo sprejeti dobronamerno, ampak njihovi pričakovani učinki so pičli. Postopki implementacije so zahtevni, kljub pričakovanjem garancijska shema ne more zaživeti.
Štajersko gospodarstvo je visoko izvozno usmerjeno, v zadnjih letih je dosegalo dobre rezultate, število brezposelnih je po dolgih letih spodbudno upadalo. Seveda nismo bili brez problemov, vendar so bili ti obvladljivi, investicijska vlaganja so rasla. Val brezposelnosti, ki nas čaka, če gospodarstvo ne bo imelo vsaj še nekaj časa za ponovni zagon, bo za regijo poguben. Preklic epidemije je omogočil odprtje lokalov, trgovin, ni pa prinesel takojšnjega učinka v podjetja predelovalne industrije, ki je vpeta v mednarodne tokove in je ni mogoče nadaljevati s podpisom, da je epidemije konec. Gospodarstvo potrebuje čas in pričakuje, da mu ga bo država z ukrepom subvencioniranja nadomestila za čas čakanja na delo doma dala. Tudi zato, da bo gospodarstvo v prihodnjih letih lahko prispevalo v državni proračun, ki bo pod velikim pritiskom dolga.
Štajerska gospodarska zbornica v imenu štajerskega gospodarstva zato poziva vas, poslanke in poslance Državnega zbora Republike Slovenije, da v postopku sprejemanja tretjega protikoronskega zakona ohranite ukrep subvencioniranja nadomestila za čas čakanja na delo doma do konca leta 2020. S tem boste pomagali gospodarstvu, ki se trudi vzpostaviti nadaljevanje prekinjenih delovnih procesov. Hkrati pa boste omogočili, da ljudje dokončno ne izgubijo služb in s tem dela, ki edino omogoča dostojno preživetje.
Če je bilo v začetku te krize treba najprej poskrbeti za varnost ljudi, je treba sedaj poskrbeti za celotno gospodarstvo in se maksimalno potruditi za ohranitev dela in delovnih mest. Koronavirus bomo premagali, premagati bomo morali tudi recesijo, ki nam grozi, da bomo lahko tudi v prihodnje živeli in delali.
mag. Aleksandra Podgornik, direktorica ŠGZ
