Od minulega petka do torka smo imeli sončno in nenavadno toplo vreme. Temperature so marsikje presegle 25 °C, padlo pa je tudi nekaj temperaturnih rekordov, so zapisali na Facebooku Agencije RS za okolje (ARSO).
Doslej smo v zadnjih oktobrskih dneh le nekajkrat izmerili 25 °C ali več
Metlika 26,8 °C (27. 10. 2006)
Osilnica 26,0 °C (27. 10. 2019)
Maribor 25,9 °C (31. 10. 2001)
Komen na Krasu 25,9 °C (28. 10. 1975)
Bilje 25,9 °C (28. 10. 2006)
Na številnih merilnih mestih po Sloveniji od sredine 20. stoletja novembra še ni bilo tako toplo kot v torek popoldne. Ponekod je bil prejšnji temperaturni rekord presežen za več kot stopinjo Celzija. A visoke temperature se vsaj za nekaj dni poslavljajo.
V nedeljo, 30. oktobra, so v Iskrbi pri Kočevju izmerili izjemnih 28,2 °C, kar je verjetno najvišja izmerjena temperatura zraka v Sloveniji jeseni po 23. oktobru 1971, ko so v Črnomlju izmerili kar 29,8 °C.
Danes bo pretežno oblačno. Na vzhodu bo povečini suho, drugod so občasno možne manjše krajevne padavine. Popoldne se bo ponekod v južni in vzhodni Sloveniji prehodno delno razjasnilo. Najvišje dnevne temperature bodo od 14 do 17, na Primorskem do 20 °C, napovedujejo ARSO.
Ponoči se bodo padavine okrepile in zjutraj od zahoda razširile na vso državo. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 12, na Primorskem okoli 15 °C.
Jutri bo oblačno in deževno, lahko tudi zagrmi. Pihal bo južni veter, ob morju okrepljen jugo. Najvišje dnevne temperature bodo od 11 do 16, ob morju do 19 °C.
V soboto in nedeljo bo na Primorskem delno jasno, pihala bo zmerna burja. Drugod bo zmerno, na vzhodu pretežno oblačno in večinoma suho.
Evropa se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja
V zadnjih treh desetletjih so se temperature v Evropi zvišale kar dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, kar je najhitreje od vseh celin na svetu, ugotavlja poročilo svetovne meteorološke organizacije (WMO) v okviru ZN, ki so ga predstavili danes. V tridesetih letih se je povprečna temperatura v Evropi dvignila za približno 1,5 stopinje, je včeraj poročala STA.
Leta 2021 so ekstremni vremenski in podnebni dogodki v Evropi povzročili več sto smrtnih žrtev, neposredno prizadeli več kot pol milijona ljudi in povzročili gospodarsko škodo v višini več kot 50 milijard evrov. Približno 84 odstotkov analiziranih dogodkov so predstavljale poplave ali neurja.
Alpski ledeniki so med letoma 1997 in 2021 izgubili kar 30 metrov debeline ledu, grenlandski ledeni pokrov pa se hitro tali in prispeva k vse hitrejšemu dvigovanju morske gladine. Lani so tako na primer prvič v zgodovini zabeležili dež na najvišji točki Grenlandije, piše STA.
WMO v poročilu opozarja, da se bodo temperature v Evropi - ne glede na prihodnje stopnje globalnega segrevanja - verjetno še naprej zviševale hitreje kot na drugih celinah.
"Evropa predstavlja živo sliko segrevajočega se sveta in nas opominja, da tudi dobro pripravljene družbe niso varne pred posledicami ekstremnih vremenskih dogodkov," je danes opozoril vodja svetovne meteoroške organizacije Petteri Taalas.
Poročilo z naslovom Stanje podnebja v Evropi je v sodelovanju z WMO pripravil tudi Kopernikov center za klimatske spremembe, ki deluje pod okriljem EU. Organizacija deli svet na šest regij, pri čemer evropska regija zajema 50 držav in polovico prav tako hitro segrevajoče se Arktike.
