Timotej Milanov
Minister za obrambo Marjan Šarec in načelnik Generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš sta predsednico republike in vrhovno poveljnico obrambnih sil Natašo Pirc Musar seznanila s stanjem pripravljenosti Slovenske vojske v letu 2022 in drugimi zadevami, pomembnimi za obrambo države.
Pirc Musarjeva je ob tem povedala, da v svojem mandatu načrtuje obiskovanje različnih enot Slovenske vojske, zaradi česar je bila predstavitev poročila stanja pripravljenosti na sedežu poveljstva sil SV na Vrhniki in ne v predsedniški palači v Ljubljani. Realnost preteklega leta je bila po mnenju predsednice odraz vojne v Ukrajini z njenimi lokalnimi, regionalnimi in mednarodnimi posledicami. "Mirno reševanje sporov je in mora ostati imperativ v mednarodnih odnosih. Zato sta nujna čimprejšnja prekinitev ognja in začetek pogajanj." Čeprav Slovenija ni neposredno vojaško ogrožena, je vojna v Ukrajini opomin, kako hitro se lahko razmere v svetu spremenijo, poudarja Pirc Musarjeva. Konvencionalni vojaški spopad, ki smo mu priča v Ukrajini pa je, kot pravi, izpostavil tudi omejitve zalog in kapacitet evropske obrambne industrije. "Na spremenjene okoliščine mora biti pripravljena tudi Slovenija. Nacionalno varnost bomo lahko učinkovito zagotavljali le z ustrezno opremljenostjo, pripravljenostjo in sposobnostjo zaznavanja, preprečevanja ter odzivanja na sodobne varnostne grožnje. Zahtevna naloga vseh subjektov nacionalne varnosti, tudi Slovenske vojske, bo pravočasno sledenje razvoju prebojnih tehnologij, saj bo zaostanek predstavljal resno varnostno ranljivost. Zato potrebujemo ustrezne obrambne zmogljivosti, ki se morajo redno nadgrajevati in modernizirati. Te pa morajo biti namenjene nacionalni obrambi in tudi za potrebe Nata.”
Glede samega stanja pripravljenosti poročilo več ne vsebuje direktnih ocen, kot jih je včasih, a Pirc Musarjeva pravi, da še vedno obstajajo določena odstopanja pri zmogljivostih, delovanju in vzdržljivosti slovenskih obrambnih sil, vendar hkrati prihaja do korakov v pozitivno smer. "Slovenska vojska je izvedla vse naloge, ki so ji bile zaupane, to so usposabljanja in vaje, nudenje podpore drugim organom, predvsem policiji ter zaščiti in reševanju. Poleg tega pa je sodelovala v predvidenih mednarodnih obveznostih." Poleg samega stanja pripravljenosti SV so predsednici na njeno pobudo letos predstavili tudi širše informacije glede zagotavljanja odpornosti države in družbe, za katero je, kot še pove, potreben celoviti medresorski pristop vlade. Med drugim gre za vprašanje krepitve nacionalne odpornosti na področju oskrbe z energenti, transportnih in komunikacijskih sistemov, zalog hrane in vode ter kapacitet za morebitne obravnave množičnih gibanj ljudi. "Prepričana sem, da bo Slovenska vojska v sodelovanju z ostalimi subjekti in sredstvi zaščitila suverenost in ozemeljsko celovitost Republike Slovenije, če bo to potrebno."
Letalo Spartan bo dobilo modul za gašenje požarov
Šarec izpostavlja, da je vlada že z resolucijo o dolgoročnem programu razvoja in opremljanja SV do leta 2040, ki jo je pred kratkim potrdil državni zbor, napovedala višji odstotek proračunskih sredstev za obrambo. Ta se bo višal do leta 2030, ko naj bi dosegli želena dva odstotka BDP. "Doseči želimo tudi, da bomo za raziskave in razvoj namenjali dva odstotka obrambnega proračuna." Velik poudarek pri opremljanju SV bo po besedah Šarca še naprej namenjen tehnologiji za dvojno rabo. Tako so med drugim naročili modul za gašenje požarov za letalo C-27J Spartan. "Še tako sodobna oprema pa ne koristi nobeni vojski, če ni nikogar, ki bi jo uporabljal," je Šarec opozoril na najbolj pereče vprašanje SV-velik kadrovski primanjkljaj, a se v zadnjem času zanimanje za vojsko med mladimi veča, dodaja. To se med drugim odraža v večji udeležbi na vojaških taborih, na ministrstvu za obrambo opažajo tudi več interesa za prostovoljno služenje vojaškega roka in za vključitev v pogodbeno rezervo.
Glavaš: Vlada razume duh časa
"Gradnja nacionalne vojske je zahteven proces," pravi Glavaš, ki tudi sam izpostavlja oceno, da na več področjih delovanja Slovenske vojske še vedno obstajajo odstopanja od zahtevanih standardov. Pri tem med glavne izzive prišteva kadrovski primanjkljaj v stalni sestavi SV, delno pomanjkljivo popolnitev z ustrezno oborožitvijo, opremo in strelivom ter zamike pri doseganju ciljev zmogljivosti. Hkrati poudarja, da je bilo v lanskem letu sprejetih več pomembnih odločitev, ki bodo v prihodnje pozitivno vplivala na pripravljenost SV. Poleg že omenjenih resolucije in zvišanja finančnih sredstev sam omenja še nadgradnjo sistema vojaškega izobraževanja. Glavaš meni, da vlada razume duh časa in dejstvo, da brez ustrezno opremljene in usposobljene vojske ni možno zagotoviti obrambe države.
Cilj dveh odstotkov ni preambiciozen
Profesorica obramboslovja na Fakulteti na družbene vede dr. Maja Garb meni, da je podana ocena, po kateri bi bila slovenska vojska kljub navedenim primanjkljajem sposobna braniti državo, realna. "Kako bi vojska v resnici delovala pri obrambi lastnega ozemlja, se na podlagi kriterijev tovrstnih ocenjevanj ne da dognati, je pa izpolnjevanje teh kriterijev zagotovo nek indikator." Pri tem še pove, da so cilji glede pripravljenosti Slovenske vojske znani že dlje časa in tudi opredeljeni v raznih dokumentih. "Hkrati so pa ves čas prisotni tudi zaviralni dejavniki. Med njimi prav gotovo kadrovski primanjkljaj in tudi razpoložljivost finančnih sredstev ter zastarelost opreme, ki je s sredstvi, ki so bila v preteklosti na voljo vojski, niso mogli nadomestiti." Garbova še opozarja, da so glede na zadnje dogajanje v nekaterih članicah Nata že razprave, da tudi obrambni izdatki v višini dveh odstotkov BDP v prihodnosti ne bodo dovolj. "Kar pomeni, da če Slovenija v strategiji zasleduje cilj dveh odstotkov, to ni preambiciozno."
