"Pri nas se morda izražajo celo nekaj bolj primitivno kot v zrelejših demokracijah. To lahko vidimo tudi iz predloga, da bi pri prijavi prebivališča zbirali podatke, ki s tako prijavo nimajo popolnoma nič." V tridesetih letih je zamenjala šest služb, vsem pa je skupno ukvarjanje z informacijami in človekovimi pravicami. "Širitev obzorja daje novo energijo, veselje je delati z novo ekipo in novimi sodelavci. Prvi dve sta bili v novinarstvu, najprej na nacionalni televiziji, kjer sem bila najmlajša voditeljica Dnevnika v zgodovini televizije, nato na komercialni televiziji z nepozabnimi sodelavci v informativnih oddajah." Po dvanajstih letih se je izziv počasi izgubljal. "Lahko bi iskala pot v urednikovanje ali menedžment, a želela sem delati v poklicu, za katerega sem se izobraževala. V pravu, torej."
Slovenija je v EU edina država, ki še ni sprejela novega zakona o varstvu osebnih podatkov, s katerim bi informacijska pooblaščenka ob kršitvah lahko izrekala globe. "Z žalostjo se spomnim tragičnega primera mariborskega ravnatelja, ki ga je rumeni tisk z desetinami člankov v dveh tednih pognal v smrt. Prav nobenega zadoščenja ne najdem v tem, da sem na začetku te gonje opozarjala na to, kaj se lahko zgodi." Švedski pooblaščenec je pred kratkim kaznoval švedsko policijo zaradi nezakonite uporabe sistemov za prepoznavo obraza, in to z globo v višini 250 tisoč evrov. "Ne morem mimo vtisa, da je epidemija postala priročno orodje za brutalno uveljavljanje politične agende, navsezadnje tudi za nadzor. In vprašanje nadzora nad ljudmi je politično, ne epidemiološko." Opozarja tudi na uvajanje cepilnih potnih listov, ki bi lahko uvedli diskriminacijo.
Več si lahko preberete v jutrišnji izdaji Večera v nedeljo.
