Namesto višjih plač v javnem sektorju dodatno zategovanje pasu

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je še minulo sredo zatrjevala, da se ne zatika pri sprejemanju osnutka zakona o temeljih prenove plačne reforme, a se je konec tedna izkazalo, da je to daleč od resnice. Vlada je šele v petek, in to na dopisni seji, sprejela zgolj izhodišča prenove plačnega sistema za pogajanja s sindikati javnega sektorja, ki so bistveno drugačna od tega, kar sta sprva, tudi po koalicijskem vrhu, namenjenem plačni reformi, napovedovala tako predsednik vlade Robert Golob kot ministrica.

Vlada v izhodiščih o prenovi plačnega sistema, o katerih naj bi se pogajanja s sindikati javnega sektorja začela 27. marca - ali takrat srečanje bo, še ni povsem gotovo -, z rahlim časovnim zamikom vztraja, da naj bi predlog zakona, ki bo postavil skupne temelje vključno z novo plačno lestvico, v zakonodajni postopek vložili najkasneje v juliju. Veljati naj bi začel praviloma januarja 2024. Vzporedno s pogajanji o prenovi plačnega sistema bodo tekla tudi pogajanja o odpravi plačnih nesorazmerij v osnovnih plačah, a bi se ta nesorazmerja odpravila šele konec leta 2024, ob upoštevanju javnofinančnega okvira. Tudi zaposlenim v spodnji tretjini plačne lestvice, ki so jim doslej obljubljali, da v novem sistemu nihče ne bo v izhodišču uvrščen nižje od minimalne plače, naj bi to uresničili šele januarja 2025, vsem drugim 2026., medtem ko bi funkcionarji z novo lestvico višje plače dobili šele leta 2027. Prav tako vlada vztraja, da bi se nagrajevanje redne delovne uspešnosti z letom 2024 zamrznilo, čeprav je ministrica Ajanović Hovnik, potem ko so sindikati pred tedni odločno nasprotovali zamrznitvi tako napredovanj kot izplačilu delovne uspešnosti, dejala, da vlada pri tem ne bo vztrajala.

Razhajanja med vladnimi resorji

Vsi ti predlogi nakazujejo, da se javnim uslužbencem namesto stimulativnejšega delovnega okolja obeta zategovanje pasu, nekateri v izhodiščih vidijo celo nastavke novega ZUJF-a oziroma, drugače povedano, varčevanja, saj višjih plač uslužbenci ne bodo imeli še kar nekaj časa. Izjema bi lahko bili zdravniki in učitelji, s katerimi je vlada sklenila stavkovne dogovore, v katerih se je zavezala, da jim bodo, če stebra za zdravstvo in izobraževanje ne bo do aprila oziroma konca junija in reforma ne bo zaživela z letom 2024, plačna nesorazmerja odpravili v posebnih pogajanjih do konca tega leta. Neresno bi bilo pričakovati, da bi sindikati drugih poklicnih skupin in dejavnosti to sprejeli z razumevanjem.

Vlada se je znašla v zelo neugodni situaciji, poleg tega, da je v časovni stiski, saj so roki za dogovor, h katerim se je zavezala tako s stavkovnimi sporazumi kot z lanskoletnim oktobrskim splošnim dogovorom za javni sektor, zelo kratki, je po naših zanesljivih informacijah v vladi še precej nesoglasij. Med resorji ni soglasja ne o številu stebrov in ne o tem, katere dejavnosti naj bi bile v stebrih. Nobena skrivnost ni, da policisti in vojaki zahtevajo svoj steber/podsteber in malo verjetno je, da jih resorna ministra pri tem ne bi podprla. Še večja težava je, da vlada še sploh ni naredila vseh izračunov, koliko bi bilo treba odšteti za načrtovano plačno reformo. Nekatere ocene reforme se gibljejo med 600 in 800 milijoni evrov, v vladi pa še ni jasnega načrta, kako bodo ta denar dobili. Dodatna težava je fiskalno pravilo, ki ga bo treba z letom 2024 ponovno upoštevati. V tej luči je tudi mogoče razumeti napovedane časovne zamike realizacije uvrstitve izhodiščnih plačnih razredov delovnih mest in nazivov na plačni lestvici ali, preprosteje povedano, dvige plač. Ob tem bi se vlada rada pogajala tudi o prenovi nazivov, prenovi dodatkov, vključno s tako imenovanimi specialnimi dodatki, ki jih imajo samo nekatere poklicne skupine, in še to ne vsi med njimi. Prav tako bi radi na novo določili pogoje in število dni dopusta ter odprli razpravo o poklicnem zavarovanju, ki so ga zdaj deležni policisti, pravosodni policisti, vojaki in del carinikov.

Nasprotno od obljubljenega

Jakob Počivavšek, vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, pravi, da izhodišča niso tisto, kar so sindikati pričakovali. "Vlada je napovedovala predlog zakona o prenovi plačnega sistema in konkreten predlog odprave plačnih nesorazmerij, dobili smo le izhodišča. To je skrb vzbujajoče." Počivavšek pričakuje, da jim bo vladna stran na prvem pogajalskem srečanju pojasnila, kaj so razlogi za to spremembo, in predvsem, zakaj se roki za uveljavitev novega plačnega sistema in odpravo plačnih nesorazmerij odmikajo. Vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je bil v komentarju izhodišč skop. Sporočil je, da bodo izhodišča komentirali, ko se bodo seznanili z njimi, saj da razen iz medijskih objavil vsebine izhodišč ne poznajo.