Po tem, ko je predsednik vlade Janez Janša v minulih mesecih napovedal izločitev tako imenovanega storitvenega dela javnega sektorja iz enotnega plačnega sistema, in pri tem izpostavil zdravstvo in policiste, je glavni vladni pogajalec, minister za javno upravo Boštjan Koritnik, danes sindikatom javnega sektorja predstavil osnutek novega predloga zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Ta predvideva črtanje enotnega plačnega sistema in vzpostavitev dveh plačnih skupin, ki bi imeli le skupne temelje, kot je plačna lestvica, višina dodatkov ... V prvi skupini, ki se v glavnem financira iz proračuna, bi bili organi državne uprave, občine in centri za socialno delo, medtem ko bi bil v drugi skupini preostali del javnega sektorja, ki se financira v večji meri iz drugih javnih ali nejavnih sredstev. Vendar pa minister Koritnik ob predstavitvi izhodišč, pri drugi skupini razen zdravstva in raziskovanja ni navedel drugih dejavnosti.
Šolstvo naj bi sodilo v prvo skupino
Na novinarsko vprašanje, kam bi sodilo izobraževanje, je odvrnil, da bodo to jasneje določili v členih predloga zakona, a po naših informacijah naj bi šolstvo sodilo v prvo skupino, ki ima bolj zavezujoča in centralno določena pravila. Druga skupina pa bo imela večjo avtonomijo glede urejanja plač.
Po novem sistemu bi letne razgovore ukinili
Na vprašanje o izločitvi posameznih poklicnih skupin iz enotnega plačnega sistema, kot so zdravniki, policisti in vojaki, dokončnega odgovora še ni. Zdaj imajo namreč posamezna ministrstva dva tedna časa, da sporočijo, ali je za katerega od poklicev ali dejavnosti iz njihove pristojnosti treba oblikovati ločen plačni sistem, in v tem primeru tudi predlagajo izhodišča, je pojasnil minister. Ki je povedal še, da bi po novem sistemu letne razgovore ukinili. Namesto tega bi lahko uslužbenci napredovali za po največ en plačni razred, a ne več kot skupno deset razredov v 40 letih delovne dobe. Zdaj lahko napreduješ vsaka tri leta. Prihranek zaradi upočasnjenega napredovanja bi usmerili v variabilno nagrajevanje oziroma dodatek za delovno uspešnost - tako za redno delo kot za povečan obseg dela bi združili in zanj postopno s sedanjih dveh odstotkov mase za plače prišli na sedem odstotkov oziroma bi posameznik lahko dobil do 30 odstotkov višjo plačo. Obenem bi uvedli dva nova dodatka, dodatek zaradi izjemnih dosežkov na nacionalni ravni in dodatek za deficitarni poklic. Delodajalci bi dobili večjo avtonomijo pri določanju osnovnih plač zaposlenih, možnost dodelitve največ petih plačnih razredov nad osnovno plačo pa bi ob sedanji za določen čas razširili tudi na možnost trajne pridobitve omenjenih razredov.
Sindikati že na okopih
Sindikati, ki imajo en teden časa za pisne pripombe, nad predlogom niso navdušeni. "Nekatera izhodišča so za nas povsem nesprejemljiva; ob tem, da niso znali argumentirati delitve na državni in storitveni del, ne pristajamo na to, da bi z upočasnitvijo napredovanj vsem vzeli, zato da bi nekaterim dali. O tovrstnih spremembah se je mogoče pogovarjati le ob dodatnih sredstvih za plače," je dejal vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, ki tudi ne razume, kako bi zdaj menedžmentu večali pristojnosti, če so jih prej vladni predstavniki kritizirali, da dajejo uslužbencem predobre ocene. Skupaj z vodjo drugega dela pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Jakobom Počivavškom, ki meni, da predlog pomeni razgradnjo enotnega plačnega sistema, tudi nista dobila jasnega odgovora ministra, ali bo vlada spoštovala zaveze iz stavkovnega sporazuma iz leta 2018, da bo o vseh temeljnih spremembah plačnega sistema s sindikati dosegla soglasje.
