Potem ko je premier Janez Janša v sredo za zaprtimi vrati na Brdu pri Kranju gostil posvet o energetski prihodnosti Slovenije in Evrope ter alternativah opuščanju fosilnih goriv, h kateri sodi tudi izkoriščanje jedrske energije, so do podobnih ugotovitev prišli tudi sodelujoči na današnjem posvetu pri predsedniku republike Borutu Pahorju. Ob tem so bili udeleženci posveta naklonjeni izvedbi referenduma o širitvi uporabe jedrske energije v Sloveniji. Predsednik Pahor je v uvodnem nagovoru poudaril, da je osebno jedrski energiji naklonjen, a da ne nasprotuje referendumu.
"Potrebno je, da ukrepamo takoj. Nimamo več luksuza, da bi se prerekali, katera rešitev je boljša. Vse, ki so brezogljične, so prave. V tem primeru to pomeni tako obnovljive vire energije kot jedrsko energijo," je po koncu posveta medijem dejal predsednik uprave Gen-I Robert Golob. Glede na težo in pomen te odločitve je Golob naklonjen izvedbi referenduma, saj je po njegovem mnenju treba doseči nacionalni konsenz glede vprašanja, kakšna naj bo brezogljična prihodnost Slovenije. "Ljudem je treba predstaviti, kakšne so alternative in kako so izvedljive. Pravi čas za izvedbo referenduma vidim v prvem letu po nastopu naslednje vlade," je še dejal Golob in dodal, da bi si želel referendum o energetski prihodnosti Slovenije in ne referenduma o vladi.
Po mnenju predsednika Energetske zbornice Slovenije Marjana Eberlinca bi bilo treba za referendum zastaviti dobro premišljeno vprašanje, energetiki pa bi morali stopiti skupaj in zagovarjati stališče, da so alternative lahko zelo zahtevne.
Pomočnik direktorice Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano Marko Maver je prav tako menil, da bo pomemben delež v slovenski energetiki v prihodnosti imela jedrska energija, opozoril pa je na potencial sončne energije: "Menim, da bi bilo treba bolj agresivno preiti v izkoriščanje sončne energije. V prihodnjih petih letih pa bo treba pripraviti tudi strokovne podlage za morebitni drugi blok jedrske elektrarne," je še povedal. Iztok Tiselj, vodja Katedre za jedrsko tehniko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, sicer v današnji jedrski energiji ne vidi obnovljivega vira, strinjal pa se je, da je brezogljičen.
Po enem od predstavljenih scenarijev, v katerem bi do leta 2040 dosegli brezogljičnost, bi jedrska energija predstavljala od 50- do 60-odstotni vir energije, preostalih 40-50 odstotkov pa bi predstavljali obnovljivi viri energije.