Združenje nadzornikov Slovenije trenutno združuje 730 članov. Njegova izvršna direktorica je mag. Irena Prijović, ki je sama ta hip nadzornica v družbah Uradni list in Športna loterija. pravi, da ne pozna primerov, da bi kakšen posameznik bil nadzornik v več kot treh gospodarskih družbah, kolikor tudi omejuje zakonodaja. "Večinoma so posamezniki nadzorniki v enem ali v dveh nadzornih svetih, saj pri nas ne gre za poklicne nadzornike, ki bi se posvečali zgolj nadzorništvu, ampak opravljajo druge redne službe, ter je časovna komponenta tista, ki preprečuje, da bi lahko kdo kvalitetno opravljal nadzorniško delo v več nadzornih svetih. Je pa res, da povsod nadzorniško delo ni enako zahtevno in obsežno, saj so ponekod seje zaradi kakšne izredne situacije lahko bolj pogoste, in je potrebne več temeljite priprave. Prav tako imajo določene večje družbe zaposlene posameznike, ki s pripravo materialov nadzornikom olajšajo delo, spet drugje je ta pomoč manjša," pojasni Prijovićeva.
Imenovanje v četrti nadzorni svet bi bilo nično
Ob plačilu za opravljanje funkcije, to je lahko v večjih gospodarskih družbah tudi nad 10 tisoč evrov bruto letno, pripada nadzorniku za pripravo in udeležbo na seji sejnina. Ne pa nagrada za uspešnost poslovanja družbe, da ne bi nadzornik ob tem zašel v kakšen konflikt interesov v želji po doseganju nadpovprečnih rezultatov, kar je naloga uprave, nadzornik pa le usmerja k izboljšanju poslovanja in k njegovi pravilnosti, ne sme pa biti od tega rezultata nagrajevan. V času finančne krize pred dobrim desetletjem je prišlo do teh sprememb, da se članstvo v nadzornih svetih s petih omeji na največ tri nadzorne svete, pa že v letu 2005. Irena Prijović še pove, da so si mnogi nadzorniki v času koronavirusa znižali nadzorniške prejemke, kakor je bilo v njenem primeru pri Športni loteriji.
Uroš Čufer je kot prvi nadzornik Intese Sanpaolo (nekdanja Banka Koper) lani prejel 100 tisoč evrov bruto.
Matej Lahovnik in Borut Jamnik sta nadzornika v dveh podjetjih, prvemu se letos obeta blizu 75 tisoč evrov bruto nadzorniških prejemkov, drugemu še nekaj več.
730 članov ima Združenje nadzornikov Slovenije.
Posameznik je lahko v Sloveniji nadzornik v največ treh gospodarskih družbah.
Darežljive tuje banke
Irena Prijović pojasni, da v tujini praviloma ni omejitev, v koliko nadzornih svetih si član, je pa res, da so člani v večjem številu nadzornih svetov tisti, ki se s tem praviloma ukvarjajo poklicno, saj so tam nadzorniška plačila višja kot pri nas. A tudi pri nas niso zanemarljiva. Poglejmo recimo primera dr. Mateja Lahovnika, ki je profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti, bil je tudi gospodarski minister, sedaj pa je (brezplačni) svetovalec vladi pri pripravi protikoronskih gospodarskih ukrepov. Nadzornik Mercatorja je od leta 2012, od avgusta lani pa še novomeške Krke, kar bi mu letos prineslo blizu 75 tisoč evrov bruto nadzorniških prejemkov oziroma kakšnih 55 tisoč evrov neto, če bo celo leto nadzornik v obeh družbah.
Dars: Lani največ 21.278 evrov
Nadzorniki Darsa, v letu 2019 jih je bilo v tej vlogi kar 14, so predlani prejeli skupno 161.731 evrov bruto - od 4191 do 21.728 evrov bruto na posameznika. Lani so si v skladu s skupščinskim sklepom in kot posledico epidemije koronavirusa za marec znižali plačilo za opravljanje nadzorniške funkcije za 30 odstotkov, za meseca april in maj pa celotne nadzorniške prejemke za 30 odstotkov, a za lani bodo nadzorniške prejemke objavili šele ob objavi lanskega letnega poročila.
Zdaj je Darsov nadzorni svet devetčlanski, predsednik je Pavle Hevka, njegov namestnik Robert Rožič, kot predstavniki kapitala pa so še člani Anton Guzej, Jože Oberstar, Štefan Šumah in Jožef Zimšek ter kot predstavniki zaposlenih Nataša Ivančevič, Martin Stožir in Branko Švigelj. Redni mandati jim potečejo v letih 2023 in 2024.
Borut Jamnik, predsednik uprave Modre zavarovalnice, pa kot nadzornik Krke prejema okrog 25 tisoč evrov bruto oziroma 18 tisoč evrov neto, je pa tudi nadzornik Nove KBM, kjer so za leto 2019 navedli, da je petčlanska uprava prejela 2,87 milijona evrov bruto prejemkov, sedemčlanski nadzorni svet pa 630 tisoč evrov bruto. V Novi KBM poimensko prejemkov uprave in nadzornega sveta ne navajajo, a je tu Jamnikov prejemek gotovo višji kot pri Krki. Tako Lahovnik kot Jamnik nadzorniško delo opravljata ob rednih zaposlitvah, Jamnik pa je novembra predlani izstopil iz nadzornega sveta celjske Cinkarne, saj je bil z julijem tistega leta imenovan v nadzorni svet Nove KBM, a sam pravi, da to dvoje ni povezano. Slovenske banke v tujem lastništvu (NLB, Nova KBM, Intesa Sanpaolo - nekdanja Banka Koper in nekdanja Raiffeisen banka) so (bile) znane po najvišjih nadzorniških prejemkih v Sloveniji, spet druge svojim (notranjim) nadzornikom za nadziranje ne plačujejo dodatno. Predsednik nadzornega sveta Intese Sanpaolo, nekdanji finančni minister Uroš Čufer, je lani recimo prejel okroglih 100 tisoč evrov bruto, prvi nadzornik NLB Primož Karpe pa predlani 65.938 evrov bruto, prva nadzornica Gorenjske banke, Jelena Galić, 37.300 evrov bruto.
Na seznamu SDH smo med znanimi kot dvakratne nadzornike zasledili še Marka Tišmo (Terme Olimia, SID banka), Mitjo Čandra (Bodočnost Maribor, Loterija Slovenije), Barbaro Kürner Čad (Telekom Slovenije, Loterija Slovenije), Metko Kandrič (Koto, Elektrooptika) in Maria Gobba (Cinkarna Celje, Zavarovalnica Triglav).
Obiščite spletno stran brez oglasov.
