Osnutek nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) bo v javni obravnavi do 16. februarja. Nato ga mora vlada sprejeti najkasneje na seji 27. februarja, saj mora biti konec februarja dokument poslan v Bruselj, pravijo na ministrstvu za infrastrukturo. "Včerajšnji odstop predsednika vlade Marjana Šarca ne more, ne sme spremeniti poteka sprejema," je dejala ministrica Alenka Bratušek. Zagotovila je, da gre za "optimistično realen" načrt za desetletni razvoj energetike v Sloveniji s pogledom do leta 2050. Prvi NEPN, ki ga je slovenska vlada poslala v Bruselj konec leta 2018, je bil zavrnjen kot neprimeren glede na podnebne obveze, rok za oddajo popravljene verzije pa je bil lani dodatno podaljšan za dva meseca, na konec februarja. Zaradi okoljske nesprejemljivosti in negativnih vplivov na okolje je iz NEPN izključena gradnja hidroelektrarn na srednji Savi. A ministrica je pojasnila, da je dolgoročni cilj vseeno "pridobivanje energije tudi na varovanih območjih".
Zdajšnje stanje, ki je problem
Ob opozorilih, da mora biti osredotočenost ukrepov predvsem na manjši in učinkovitejši rabi energije, je predlog NEPN v dvorani s skoraj izključno moško publiko doživel predvsem kritične odzive. Velik del jih je prišel od predstavnikov obstoječega energetskega sektorja. Ti so izpostavili, da se jim ne posveti dovolj pozornosti in subvencij, kar je mogoče razbrati tudi iz prvega odziva, ki so ga poslali še med potekom posveta iz državnega Holdinga slovenskih elektrarn. Njihova predstavnica v dvorani je poudarila, da je Slovenija s TEŠ 6 pravzaprav dosegla zmanjšanje toplogrednih plinov. Boštjan Pišotek iz Hidroelektrarn na spodnji Savi pa je izrazil dvome o potencialih sončne energije. "Ne glejte na ta dokument skozi svoje ozke interese," je zbranim že prej odgovorila Alenka Bratušek. Na mizi pred glavnimi razpravljavci je bila voda v plastenkah.
Narava in energija
Na pomen, ki ga biotski raznolikosti pripisujejo mladi, je med razpravo o NEPN prvi opozoril profesor s strojne fakultete Marko Hočevar in pozval k večji vključenosti mladih v pripravo dokumentov. Da biotski habitati ne morejo biti žrtev energetskih politik, je opozorila tudi biologinja Andreja Slameršek. Spomnila je, da biotska raznovrstnost v Sloveniji pada, sistemi nadzora in spremljanja pa so nezadostni. "Kjer živim, se dnevno soočamo s problemi, ki jih prinaša sedanji način izrabe hidroenergije," je opozorila na vse slabše stanje Dravskega polja. "Načrti predvidevajo industrializacijo habitatov, kar pomeni biotsko uničenje," je poudarila, da že zdaj "varujemo zgolj ostanke". Pomembno je, kaj, kam in kako se na novo umešča, je dodala. Tudi predstavnica podjetja ZaVita, ki je sodelovalo pri pripravi okoljske ocene osnutka NEPN, je opozorila na pretekle grehe. "Smiselno bi bilo, da se naslovi negativne posledice preteklih projektov in odpravi stara bremena, ki so ostala v okoljih," je opisala.
Premog, naša bližnja prihodnost
Osnutek NEPN ne vključuje jasne zaveze o opustitvi premoga, ampak predvideva le, da se poraba premoga do leta 2030 zmanjša za 30 odstotkov. Naslednje leto naj bi se sprejelo natančnejšo strategijo o opuščanju premoga. "NEPN nas navdaja s skrbjo," je vladne predstavnike in prisotne opozorila Ajda Cafun iz skupine Mladi za podnebno pravičnost. "Niti približno ni blizu ukrepom, ki jih znanost zahteva od nas." Dodala je, da je nedojemljivo, da se za ukinitev premoga določa tako nedoločne in nizke cilje - to ne bo nosilo slabih posledic zgolj za okolje, podnebje in prihodnje generacije, ampak tudi v najbližji prihodnosti za delavce, ki so zaposleni v rudniku Velenje in termoelektrarni Šoštanj, in za celotno savinjsko-šaleško regijo. "Zamuja se priložnost, da bi se zagotovil pravičen prehod za vse, še posebno za delavke in delavce," je opozorila predstavnica Mladih za podnebno pravičnost, da vsako izgubljeno leto prinaša škodo. Direktor direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo Hinko Šolinc je pojasnil, da je vsebina NEPN posledica tega, da odločevalci še ne vedo, kako hitreje doseči večje zmanjšanje najbolj škodljivega med fosilnimi gorivi. "Verjamemo, da je bolje, da se odločimo leto dni kasneje in je tedaj načrt kvaliteten," je pojasnjeval.
Ni ambicioznosti, ni prihodnosti
Konkretna zaveza v NEPN je, da se do leta 2023 prepovesta prodaja in vgradnja novih kotlov za kurilno olje. Glede na trenutno porabo energije bi morali doseči tudi skupno šestodstotno izboljšanje energetske učinkovitosti do leta 2030. Pri tem NEPN načrtuje, da bi največji prihranek ustvarili pri splošni, "široki rabi", nato v prometu in zatem v industriji. Po besedah Staneta Meršeta iz Centra za energetsko učinkovitost pri Inštitutu Jožefa Stefana, ki je sodeloval v konzorciju za pripravo NEPN, bi bilo treba v naslednjih desetih letih zagotoviti tudi posodobitev in razširitev vsaj 250 kilometrov železniške infrastrukture. Nujnost krepitve železniške javne infrastrukture in nesprejemljivost širjenja avtocest in obvoznic so poudarili tudi Mladi za podnebno pravičnost.
Po zgledu drugih članic EU je napovedana prepoved prodaje in vgradnje novih kotlov za kurilno olje od 2023.
30-odstotno zmanjšanje rabe premoga kot energenta do 2030.
Iz NEPN je izključena gradnja novih hidroelektrarn na srednji Savi.
Obljuba vlaganj v raziskave in razvoj v višini 3,6 odstotka BDP, a od tega zgolj 1,6 odstotka BDP javnih sredstev.
