Ko so se v drugi polovici aprila začeli pojavljati prvi protesti proti novi vladi Janeza Janše in ko si je vlada prizadevala pridobiti podporo za aktivacijo razvpitega 37. a-člena zakona o obrambi, ki Slovenski vojski (SV) daje policijska pooblastila, je obrvi dvignilo javno naročilo Ministrstva za obrambo (MORS), v katerem ministrstvo išče ponudbe za opremo za vzdrževanje javnega reda in miru. V razpisu, objavljenem 24. aprila, je navedeno, da kupuje čelade z vizirjem, zaščitne maske s torbico, ščitnike za zaščito telesa in rokavice (600 kompletov), 600 gumijevk, 600 gasilnih aparatov s torbico in 600 ščitov za vzdrževanje javnega reda in miru.
Izpadlo pri Šarcu, pri Janši nazaj
Neuradne informacije Večera so, da naj bi bila sprva predvidena postavka v višini 30 tisoč evrov, predvidenih za policijsko opremo vojske, izpadla iz načrta nabav februarja letos, torej v času prejšnje vlade Marjana Šarca. "SV je že julija 2019 ob pripravi proračuna za leti 2020 in 2021 načrtovala dokup in zamenjavo določenih delov zaščitne opreme za nadzor množic in nemirov, z namenom, da bi zagotovili potrebno zaščitno opremo pripadnikom SV za izvajanje celotnega spektra njihovih nalog," so nam glede javnega razpisa pojasnili iz MORS. A nakup 600 kompletov z javnim razpisom, ki naj bi bil vreden okoli 900 tisoč evrov, ni zgolj "dokup in zamenjava" določenih delov zaščitne opreme, ki jo vojaki potrebujejo za izvajanje nalog v misijah in operacijah v tujini, predvsem na Kosovu, kjer je okoli 250 slovenskih vojakov, ampak precej večje naročilo.
Opremo si lahko izposodi policija
Ker aktivacije 37. a-člena zakona o obrambi ni bilo, se bo omenjena oprema uporabljala v skladu z zakonodajo, to je pri nalogah na misijah in operacijah v tujini ter usposabljanju SV doma, zagotavljajo na MORS. Obramboslovka dr. Jelena Juvan o členu, ki vojski podeljuje izjemna pooblastila, pri čemer lahko pripadniki SV skupaj s policijo pri širšem varovanju državne meje med drugim sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic, pravi: "Ta člen je res nekoliko dvomljivo zapisan in lahko dovoljuje različno interpretacijo 'širšega varovanja meje', vendar menim, da ima naš sistem vgrajenih dovolj varoval, da ne bi prišlo do njegovih zlorab in do zlorabe SV za obvladovanje civilnih množic."
Se pa odpira vprašanje, ali bi lahko nabavljeno opremo koristila tudi policija, doma pristojna za naloge javnega reda in miru. "Policija in SV imata podpisan načrt sodelovanja, kjer je v vsebini zapisana tudi možnost uporabe, koriščenja opreme, oborožitve in vozil," so potrdili na policiji. Juvanova razmišlja, da je tovrstna izposoja med različnimi državnimi organi v majhni državi, kot je Slovenija, z omejenimi finančnimi in materialnimi viri, smiselna.
Nabave ne smejo ustvarjati kančka dvoma
"Nakupi opreme se v (pod)sistemih, kot je vojaški, ne zgodijo čez noč. Mislim, da je objava razpisa v času protestov sicer naključje, vendar tudi, če so razpisi dalj časa načrtovani, ne pomeni, da se jih ob spremenjenih razmerah ne more zaustaviti ali odložiti. In razmere sedaj so povsem drugačne kot pred meseci. Pričakoval bi, da sedaj vojska naroča opremo za dezinfekcijo in podporo zdravstvenemu sistemu, ne pa gumijevke in ščite. Nadalje, naročanje opreme, ki naj bi bila sicer uporabljena 'le' v tujini, je ob izraziti militarizaciji notranjega nadzora - sicer 'le' na meji - zelo problematično. Zlasti od Cerarjeve vlade dalje je trend spreminjanja civilno-vojaških razmerij jasen in se ne ustavi. Vsi nakupi opreme in uporaba vojske pa morajo biti narejeni tako, da vlivajo zaupanje javnosti in ne ustvarjajo kančka dvoma, da se lahko ta prisila obrne zoper lastno prebivalstvo," komentira sociolog dr. Aleš Bučar Ručman.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
